Ob slovenskem dnevu brez tobaka je Društvo Brez izgovora Slovenija pripravilo Slovenski mladinski manifest o tobaku, ki je dosegljiv na:

http://www.mlad.si/files/slovenski%20mladinski%20manifest%20o%20tobaku%202012(1).pdf.

Na Ministrstvo za zdravje smo se obrnili s prošnjo po komentarju omenjenega manifesta.

Slovenija sodi med države, ki uspešno omejujejo kajenje. Uvedli smo že številne dokazano učinkovite ukrepe, nazadnje avgusta 2007 zelo uspešno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, po kateri se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja pomembno zmanjšala.

Raziskava Evrobarometer 2010 nas uvršča med države z najnižjim deležem pojavljanja kajenja v restavracijah in barih in med države z najvišjim deležem kadilcev, ki ne dovolijo kajenja v stanovanjskih prostorih.

Po podatkih javnomnenjskih raziskav, ki jih vsako leto izvajamo na ministrstvu za zdravje, se delež kadilcev, ki jih je prepoved kajenja v javnih in delovnih prostorih spodbudila k prenehanju kajenja, giblje med 12 in 19 odstotki. Omenjene raziskave kažejo, da se je po letu 2006 zmanjšalo kajenje na delovnem mestu in v stanovanjskih prostorih. Po uveljavitvi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih se povečuje delež tistih, ki kajenja v stanovanjskih prostorih ne dovolijo več. V primerjavi s prejšnjimi leti se je v zadnjem letu precej povečal tudi delež tistih, pri katerih se je obseg kajenja v stanovanjskih prostorih zmanjšal.

Na predlog ministrstva za zdravje je Vlada RS leta 2011 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah, ki uvaja višji dvig trošarin na cigarete. Tega kot minimum določa Direktiva Sveta 2010/12 /EU glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelan tobak. S predlaganim zvišanjem trošarine na 95 evrov za tisoč kosov cigaret, bomo že s 1. julijem 2012 dosegli in presegli ciljni znesek, ki ga določa omenjena Direktiva, to je 90 evrov za tisoč kosov cigaret, in sicer do 1. januarja 2014. 

K nadaljnjemu zmanjševanju rabe tobaka pa lahko prispevajo še številni učinkoviti ukrepi, med njimi nadaljnje zviševanje cen tobačnih izdelkov, uvedba slikovnih opozoril na tobačne izdelke, uvedba enotne, standardizirane embalaže za tobačne izdelke, namenska poraba dela sredstev od tobačnih trošarin za preprečevanje kajenja in zdravljenje posledic kajenja, strožje kazni za kršitve obstoječih zakonodajnih ukrepov, prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov na mestih prodaje, prepoved kajenja v osebnih prevoznih sredstvih v prisotnosti mladoletnikov in prepoved dodajanja sladkih, sadnih ali osvežilnih okusov tobačnim izdelkom, prodaja tobačnih izdelkov v samo za to specializiranih prodajalnah.

Na podlagi javnomnenjske telefonske raziskave iz leta 2011 smo ugotovili, da vsi omenjeni ukrepi uživajo večinsko podporo slovenske javnosti.

Tudi Slovenski mladinski manifest o tobaku 2012, ki ga je pripravilo Mladinsko združenje Brez izgovora, predlaga uvedbo nekaterih omenjenih ukrepov. Nevladne organizacije lahko s svojim zagovorništvom veliko prispevajo k oblikovanju politik, predvsem pa k temu, da mlade s svojim vrstniškim pristopom odvračajo od kajenja. Predloge omenjenega manifesta bomo zato podrobneje preučili in k pripravi predloga sprememb in dopolnitev Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov povabili tudi nevladne organizacije. Ker pa se zavedamo, da ima poleg zakonodajnih rešitev pri omejevanju kajenja velik pomen tudi vzgoja, obveščanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti, bomo tako kot do sedaj sofinancirali kakovostne programe nevladnih organizacij na tem področju.

Poleg tega si bomo na ministrstvu za zdravje še naprej prizadevali za nadaljnje zviševanje davkov in cen tobačnih izdelkov in v sodelovanju s finančnim resorjem, ki je pristojen za to področje, skušali doseči rešitve, ki bodo v prid javnemu zdravju.

V zvezi s predlogom manifesta glede subvencioniranja in omogočanja brezplačnih tečajev in delavnic za opuščanje kajenja pa bi radi poudarili, da so za uspešno opustitev kajenja v Sloveniji kadilcem že na voljo različne vrste brezplačne pomoči. Posameznik lahko izbere tisto vrsto pomoči, ki mu najbolj ustreza: od svetovanja pri osebnem zdravniku in delavnic za opuščanje kajenja do brezplačnega svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777, za katerega ministrstvo za zdravje vsako leto nameni potrebna finančna sredstva. Od leta 2010 omenjeno telefonsko svetovanje vključuje tudi proaktivno svetovanje, kar pomeni, da strokovno usposobljeni svetovalci večkrat sami pokličejo tiste kadilce, ki so še posebej motivirani za opustitev kajenja, oz. potrebujejo podporo pri vzdrževanju abstinence. Vse omenjene vrste pomoči so brezplačne. Poleg tega ministrstvo za zdravje sofinancira tudi dejavnost nevladnih organizacij na tem področju.

Ljubljana, 10.2.2012

Vir: Ministrstvo za zdravje

26. apr. 2012VARČEVALNI UKREPI: DA ali NE

Stališče Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS in Mlade Slovenije ter podmladka NSi   Varčevalni ukrepi so pravični in ne prizadanejo socialno najšibkejših in... več >

26. apr. 2012Intervju s Tomažem Stritarjem - Ali so mladi v Sloveniji dovolj podjetni?

V obdobju gospodarske krize se veliko govori o pomenu podjetništva in inovativnosti, zato smo za mnenje o podjetnosti mladih povprašali direktorja zavoda Socialni inkubator, Tomaža... več >

24. apr. 2012Anketa: Evropski forum mladinskih centrov v Budimpešti

Od 17. do 20. aprila je v Evropskem mladinskem centru v Budimpešti potekal 3. evropski forum mladinskih centrov. Na forumu se je odvijala razprava o mladinskih centrih v Evropi,... več >

23. apr. 2012Anketa: Motivacija mladih za aktivno participacijo

Med 17. in 22.4.2012 je na Finskem potekalo mednarodno usposabljanje: Finding demo. Udeležence usposabljanja smo povprašali o načinih motivacije mladih v njihovi... več >

18. apr. 2012So sindikati inštrument delovanja političnih strank?

V Slovenski demokratski mladini se ne moremo izogniti občutku, da sindikati kot interesne skupine za vsako ceno želijo ohraniti svojo pozicijo in moč, da se ne želijo prilagajati spremembam, ki se dogajajo na ekonomsko finančnih trgih, družbi, gospodarstvu... S tem dajejo občutek kot da so inštrument delovanja političnih strank in ne delavcev, ki (naj) bi jih zastopali. Če pogledamo na spletno stran Socialnih demokratov, zasledimo, da je Dušan Semolič član predsedstva Delavske zveze SD. Spomnimo še, da je Branimir Štrukelj eden izmed ustanovnih član Hanžkovega TRS. S tem teza o političnem delovanju sindikatov ni več daleč od resnice... več >