Stališče Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS in Mlade Slovenije ter podmladka NSi

Varčevalni ukrepi so pravični in ne prizadanejo socialno najšibkejših in mladih.

Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS in Mlada Slovenija, podmladek NSi so pripravili novinarsko konferenco v znak podpore vladnim varčevalnim ukrepom. Strinjali so se, da je zadnji čas, da se Slovenija sooči z realnostjo, ki ni najbolj rožnata. Dejali so, da so varčevalni ukrepi pravično naravnani in ne prizadenejo socialno najšibkejših.

Predsednik SDM Andrej Čuš in predsednik MSi Jernej Vrtovec sta dejala, da je potrebno varčevalne ukrepe sprejeti sedaj, saj bo v nasprotnem primeru treba čez eno leto sprejeti nujne ukrepe, ki pa ne bodo blagi. »Krize zadolženosti ne moremo rešiti z nadaljnjim zadolževanjem. Ne moremo porabiti nekaj, kar bodo ustvarjali prihodnji rodovi. To je moralno nesprejemljivo tudi do njih,« sta dejala.

Čus je izpostavil, da Slovenija danes funkcionira na proračunu, ki je bil napisan za dve in pol odstotno gospodarsko rast, ki pa je danes žal ni. »Če bomo disciplinirani, bomo do leta 2015 približno uravnotežili proračun in s tem tudi rešili socialno državo. Slovenija je socialna država, ne more pa biti socialna ustanova,« je dejal in nadaljeval, da je Slovenija v gospodarstvu v preteklih 3 letih izgubila nekaj več kot 70 000 delovnih mest, v javnem sektorju pa se je na novo zaposlilo 9000 ljudi. »Ker se v javnosti pojavljajo napačne informacije, da bodo ukrepi še dodatno ogrozili socialno najbolj ogrožene družine poudarjamo, da je veliko ukrepov povezanih s cenzusom, ki je naravnan na 64 odstotkov povprečne plače na družinskega člana, kar znaša okoli 625 evrov neto na družinskega člana,« je dejal in nadaljeval, da so na cenzus vezana starševska nadomestila, otroški dodatki, pravica do pomoči ob rojstvu otroka, pravica do dodatka za veliko družino, subvencioniranje prevozov, subvencioniranje prehrane za učence in dijake, ter znižanje plačila vrtca. »To pomeni, da štiričlanska družina lahko zasluži skupaj 2499 eur neto, ne da bi jo prizadeli varčevalni ukrepi na navedenih področjih.«

Dotaknil se je tudi dviga DDV, ki ga predlaga Pozitivna Slovenija in dejal, da bi dvig DDV lahko bil zgolj skrajni ukrep. »Dvig DDV enako prizadene tako bogate, kot revne. Torej, predlog g. Jankovića z dvigom DDV pomeni podražitev bencina, interneta in vseh ostalih dobrin. Prav tako pa je potrebno omeniti, da dvig DDV za 1 ali 2 odstotka verjetno ne bi zadostoval.«

Zaključil je, da SDM podpira spremembe na področju študentske prehrane, kjer meni, da mladi v času po 20 uri naročajo predvsem hitro in nezdravo hrano. »V SDM podpiramo tudi upokojitev zaposlenih v javnem sektorju, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Tako se bo poleg zmanjševanja števila zaposlenih, odprlo tudi nekaj delovnih mest za mlade diplomante,« je zaključil predsednik Slovenske demokratske mladine.

Vrtovec je nadaljeval, da ne razumejo sindikatov. »Gospodarstvo je že leta 2008 znižalo svoje plače, sedaj pa so na vrsti javni uslužbenci in javni sektor, da si znižajo plače. Javni sektor mora deliti usodo z zasebnim sektorjem.« Pozdravil je tudi zmanjšanje koncesijske dajatve, namenjene Študentski organizaciji Slovenije, »prerazporeditev koncesijski dajatev in znižanje s 4,5% na 3,5% pozdravljamo, saj bodo ta sredstva namenjena za štipendije.«

Vir: SDM

Stališče Senata FF

Senat FF soglaša s skupno izjavo Senata Univerze v Ljubljani, Upravnega odbora Univerze v Ljubljani, Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in Kolegija dekanov Univerze v Ljubljani (19. 4. 2012) o predvidenih ukrepih v zvezi s predlogom zakona o upravljanju javnih financ in rebalansom proračuna Republike Slovenije.

Še posebej se nam zdi potrebno opozoriti na pogubne učinke, ki jih utegne imeti pretirano zmanjševanje sredstev za univerzitetno izobraževanje na razvoj slovenske družbe.

Zaposleni na FF smo solidarni z vsemi, ki jih je kriza prizadela. Že vrsto let smo z delom v vse slabših pogojih prispevali svoj delež k varčevanju. Predlagani ukrepi bi bistveno poslabšali kakovost našega dela. Ogrozili bi izpeljavo bolonjske reforme in povzročili zaostajanje Slovenije za tistimi državami, ki v krizi poskušajo ohraniti razvojni zagon z nezmanjšanim ali celo povečanim deležem proračunskega denarja za izobraževanje. Nekateri ukrepi, zlasti prisilno upokojevanje učiteljev, ogrožajo znanstveno avtonomijo univerze. Hkrati v času varčevanja povečujemo število univerzitetnih središč. Vrsta finančnih restrikcij je takih, ki fakultete posredno silijo k vpeljavi šolnin. Skupno vsem omenjenim družbenim učinkom je, da utegnejo ogroziti enakopraven dostop mladih do izobrazbe in sposobnost družbe za trajnostni razvoj, obenem pa povečati družbeno neenakost. To lahko takoj pripelje do »bega možganov«.

Senat FF ostro zavrača povsem napačne trditve v javnosti, da univerzitetni učitelji delajo le šest ur tedensko. Splošno znano bi moralo biti, da so predavateljske obveznosti le majhen del delovne obremenjenosti učiteljev. Še posebej pa zavračamo tezo, da izobražujemo preveč študentov družboslovja in humanistike, češ da niso zaposljivi. Zgodovinske izkušnje kažejo, da nihče ne zna na dolgi rok napovedati potreb družbe po vrstah izobrazbe. Hkrati pa se v najbolj razvitih družbah povečujeta število in ponudba del, ki zahtevajo kakovostno humanistično ali družboslovno izobrazbo, saj smo s tako izobrazbo družbeno inovativni in soustvarjamo skupno blaginjo. Mednarodna znanstvena in druga javnost zna ceniti znanstveni in kulturni prispevek Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani, o čemer pričajo tudi odmevna priznanja.

Člani senata FF smo prepričani, da se družba, ki zmanjšuje vlaganje v humanistiko in družboslovje ter sploh v izobraževanje, odpoveduje trajnostnemu in skladnemu razvoju. Tega ne bomo dopustili. Bolj kakor doslej si bomo v javnosti prizadevali za dolgoročno usmerjanje skladnega, trajnostnega družbenega razvoja. Z vsemi sredstvi, primernimi za demokratično družbo, bomo oporekali ukrepom, za katere smo globoko prepričani, da tak razvoj ogrožajo.

Vse odgovorne pozivamo k ponovnemu premisleku in k odgovornemu ravnanju na temelju natančnih analiz posledic, ki jih bodo imeli ukrepi na področju izobraževanja za razvoj Slovenije in za blaginjo slovenskih državljanov. Pri dobro utemeljenih dolgoročnih spremembah pa s svojim znanjem želimo in smo pripravljeni sodelovati.

Dekan Filozofske fakultete
red. prof. dr. Andrej Černe

V Ljubljani, 26. 4. 2012

Vir: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

 

16. maj. 2013Nič o Sloveniji brez mladih!

Trinajstega marca 1990 je SDM kot prva politična organizacija v Sloveniji zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. V odločilnem trenutku naše zgodovine se je podmladek SDS... več >

16. maj. 2013Mladi si danes težko ustvarijo lastno družino

Letošnji Mednarodni dan družin poteka pod geslom "Spodbujajmo družbeno vključevanje in medgeneracijsko solidarnost".   Pojma mladi in družina sta tesno povezana.... več >

30. apr. 2013Čas je, da hobije spremenimo v zaposlitve - razmislek ob Prazniku dela

Veliko mladih z negotovostjo pričakuje obdobje, ko se bo njihovo izobraževanje zaključilo. Vstop na trg dela je statistično dokazano zanje težak – mnogi so se začeli zavedati, da si... več >

27. apr. 2013Intervju s Petrom Matjašičem

Peter Matjašič je dolgoletni aktivni član in kreator mladinskega polja v Sloveniji in Evropi, še vedno je član Mladih evropskih federalistov, govori 8 jezikov, je navdušen... več >

23. apr. 2013»Visoka stopnja nezaupanja do političnih strank in predstavnikov vpliva na naraščajoč občutek politične neučinkovitosti mladih v Sloveniji«

Objavljamo intervju z nagrajenkama natečaja za najboljšo diplomsko in magistrsko nalogo s področja mladih v letu 2012. Nagrade je podelil Mladinski svet Slovenije. Kaja Cunk, diplomantka... več >