V okviru Ključne konference so bile 17. maja 2012 v Ljubljani prvič podeljena državna priznanja v mladinskem sektorju. Nagrajenci v letu 2012 so Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje, Kulturno umetniško društvo PLAC Metlika, Dragica Marinič in Marko Brecelj.

Najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela, ki se podeljujejo z namenom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju, so bila v letu 2012 podeljena prvič in sicer na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Priznanja je prejelo pet nagrajencev in nagrajenk in sicer za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto; za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju - Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje ter Kulturno umetniško društvo PLAC Metlika in za kakovostno ter uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju - Dragica Marinič ter Marko Brecelj. Priznanje sta podelila mag. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino in Stanko Šalamon, predsednik strokovne komisije.

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je prejelo državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja.

Društvo že več kot pol drugo desetletje razvija programe z mladimi, katerim ponuja priložnosti prostovoljnega dela in s tem oblikovanje prispevka k bogatenju družbe in posameznika v njej. Od leta 1997 se na letni ravni v društvo vključuje 200 otrok in 60 prostovoljcev, med njimi je veliko mladostnikov, ki imajo težave v socialni integraciji (Romi, tujci, revni in socialno izključeni).
 

Društvo je že leta 1992 pričelo s programi psihosocialne pomoči otrokom in mladim iz Bosne, leta 1995 pristopilo k akciji Vsi drugačni-vsi enakopravni, nadaljevalo svoje delo z romskimi otroki in razvilo program Klub za otroke, organiziralo številne mednarodne mladinske izmenjave, je že 10 let organizator programa Poletna šola medkulturnega učenja, leta 2002 vzpostavilo dnevni center za otroke, istega leta pričelo z izvajanjem delavnic ozaveščanja mladih o človekovih pravicah, sodelovalo v delovni skupini Alpe-Jadran ter številnih drugih projektih vse do danes, ko društvo velja za enega uspešnejših v Sloveniji, predvsem na področju socialne integracije otrok in mladih iz obrobja.
 

Nagrado za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja si je društvo zaslužilo predvsem zaradi uspešno izvedenih inovativnih programov, ki mladim z manj priložnostmi ponujajo številne možnosti aktivnega vključevanja v družbeno dogajanje in jih hkrati spodbujajo, da svoj potencial usmerijo tudi v pomoč sočloveku.

Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje ste prejela priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju.

Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje sta že v letu 2009 začela s pripravo nagrajenega projekta – tj. lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Velenju. Oba akterja, ki sta občutno pripomogla k razvoju mladinskega dela in mladinske politike v Velenju, sta želela spodbuditi mlade, da sooblikujejo strategijo, ki je namenjen vsem mladim v Velenju. Izvajalcema projekta je uspelo zagotoviti aktivno udeležbo tako organizirane kot neorganizirane mladine v različnih fazah tega projekta. Končni dokument, kjer so mladi izpostavili prednostna področja, pa je postal del 5-letne občinske strategije, s katero se je področje mladine v Velenju uredilo sistemsko. Pomemben rezultat strategije so številni mladinski projekti, ki jih finančno podpira MO Velenje. Vsekakor gre za projekt, ki dokazuje pomembnost in koristnost politične participacije mladih.

Mladinski projekt Mladinskega centra Velenje in Mladinskega sveta Velenje kot primer dobre prakse vliva upanje, da se bo trend upadanja politične aktivnosti in participacije mladih, ki ga zaznavajo številne analize in raziskave mladine v Sloveniji, v prihodnosti obrnil v pozitivno smer.

Kulturno umetniško društvo (KUD) Plac Metlika

KUD Plac Metlika je prejelo priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju. Društvo je leta 2004 ustanovilo 10 mladih aktivistov z željo, da mobilizirajo mlade in razvijejo mladinski prostor tudi v Beli krajini, regiji, kjer mladinska infrastruktura ni razvita.

Danes KUD Plac Metlika izvaja številne projekte, k delu pa pritegne tudi do 100 mladih na posamezni projekt. Med bolj znanimi projekti so predvsem Teden kulture na placu, Pung-Art, Kresovanje, vse več pozornosti pa namenjajo tudi razvoju mladinskega dela in mladinske politike.

S projektom Teden kulture na placu so mladi s svojim delom in vztrajnostjo dokazali, da lahko oblikujejo pomemben prispevek k razvoju lokalne skupnosti in bogatenju njene kulturne ponudbe. Pri tem so si pridobili veliko zaupanje lokalne skupnosti in mladih, ki se v veliki meri vključujejo kot prostovoljci, kar je pomembno za nadaljnji razvoj mladinskega dela v Metliki in Beli krajini.

Dragica Marinič

Dragica Marinič je prejela priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju. Z mladinskim delom je Dragica Marinič povezana že več kot 15 let. Z njeno ustvarjalno in inovativno naravo je že leta 1996 v okviru Zveze prijateljev mladine Maribor k aktivnostim pritegnila veliko mladih, ki se sicer niso udeleževali aktivnosti izven svojega bivanjskega okolja. Svoje delo na mladinskem področju je nadaljevala kot poslovna in programska direktorica v Mladinskem kulturnem centru Maribor, ki ga je vodila deset let, danes pa je direktorica Evropskega kulturnega in tehnološkega centra v Mariboru, še vedno predana mladim, razvijanju njihove ustvarjalnosti in povečevanju njihovih kompetenc.

Nagrajenka je nenehno skrbela za prepoznavanje in dvig kakovosti mladinskega dela, ustvarjala spodbudna okolja za mladinsko delo, razvijala mednarodne projekte in čezmejno sodelovanje, predvsem pa je mladinsko delo ponesla na ulice in s tem spodbudila tudi razumevanje lokalne skupnosti za mladinsko delo.

Z izjemnim občutkom za mlade ter svojo strokovnostjo in vztrajnostjo ter človeško širino je znala pritegniti mlade, sodelovala je s šolami, centri eksperimentov, mladinskimi organizacijami in gospodarstvom, s čimer je ustvarila velik prispevek k prepoznavanju pomena mladinskega dela.

Marko Brecelj

Marko Brecelj je prejel priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju. Marko Brecelj je človek, ki je v slovenski prostor mladinskega dela vnesel izjemen avtorski pečat osebnega pristopa. Z vodenjem in kreiranjem programskih vsebin Mladinskega in socialnega centra v Kopru je pričel že leta 1990, leto kasneje pa ustanovil tudi Društvo prijateljev zmernega napredka, kjer se z mladimi ukvarja še danes. Z izrednim razumevanjem za mladež, ki je bolj samosvoja, manj družbeno vključena in ima manj priložnosti, je znal pritegniti predvsem tiste drugačne, z obrobja in jim v mladinskem centru ponudil paleto možnosti.

Marko Brecelj se zadev loteva drugače. Na ne-institucionalen in svojstveno inovativen način je veliko prispeval k spodbujanju družbene participacije mladih, razvijal kritični pristop, njihovo ustvarjalnost in jim konec koncev zagotavljal občutek pripadnosti.

Nagrajenec je kot mladinski delavec reflektirana podoba samoniklega mladinskega sektorja, ki je posebna značilnost slovenske mladinske scene od njenih začetkov v samostojni državi. Prav v tem je pomemben prispevek za uravnotežen razvoj družbe in njenih mladih posameznikov, še posebej na ravni lokalne skupnosti, kjer so dosežki nagrajenca najbolj vidni.

S svojo drugačnostjo je še danes navdih za mnoge, predvsem mlade, ki iščejo nove poti.

O upravičenosti prispeli vlog je odločala strokovna komisija, ki jo je imenoval minister, pristojen za mladino, v sestavi:
• Stanko Šalamon, kot predsednik;
• Dr. Miran Lavrič, kot član;
• Dr. Albert Mrgole, kot član;
• Dr. Bojan Kern, kot član in
• Mag. Nataša Tajnik Stupar, kot članica

Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so:
- Pospeševati zavedanje o pomenu mladinske politike za mlade in še posebej zavedanja o prispevku, ki ga ima mladinski sektor za ekonomski in družbeni razvoj.
- Pospeševati družbeno priznanje mladinskega dela za ekonomski in družbeni razvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnostih.
- Priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela.
- Promovirati primere dobrih praks in strategije ter programe za kakovostno delo v mladinskem polju.

Priznanja se podeljujejo za:
- prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja
- za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju
- za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju

Prejemniki državnih priznanj so lahko fizične osebe in pravne osebe.

Vir: Urad RS za mladino
 

20. jun. 2013Ajdovščina – znamka kakovosti na mladinskem področju

Brestanica – Ajdovščina, 13. junij 2013. Novoustanovljeni Inštitut za mladinsko politiko iz Ajdovščine je na posvetu Prihodnost mladih na stičišču s... več >

19. jun. 2013Mladi v Sloveniji potrebujemo dejanja, ne obljub

Predstavniki mladih, Uroš Skrinar (Mreža MaMa), Dalia Cerovšek (sindikat Mladi plus), Mitja Urbanc (Študentska organizacija Slovenije – ŠOS) in Tea Jarc... več >

13. jun. 2013Sestal se je programski odbor mlad.si

V torek, 11. junija se je na prvi seji sestal programski odbor portala mlad.si.   Urad RS za mladino vrsto let spodbuja razvoj področja informiranja in svetovanja za mlade, prvenstveno z... več >

10. jun. 2013Izobraževanje in aktivno državljanstvo: k vključujoči politični skupnosti

V petek, 7. 6., je v predavalnici Fakultete za družbene vede potekal strokovni posvet predstavnikov deležnikov na področju izobraževanja, zaposlovanja in mladine z naslovom... več >

10. jun. 2013Okrogla miza na temo avtonomnih samoniklih prizorišč pri nas

V četrtek, 30. maja, je bila v Trubarjevi hiši kulture okrogla miza KURA – Urbane kulture v Sloveniji. Na dogodku v organizaciji Zavoda Kultipraktik so sodelovali mag. Jasna Babič,... več >