Napovednik

<< Avgust 2013 >>
NePoToSrČePeSo
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Organizacije

več >

Mladi

več >

Strukturirani dialog

več >

Mladinski sektor

več >

Mnenja

več >

Mladi in svet

več >

Zgodila se je javna tribuna »Prostovoljstvo kot neoliberalna strategija?« v okviru »Festivala prostovoljstva v Mariboru 2012«

Datum in kraj: 17. 5. 2012, dvorana Gustaf, Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor

 

Organizator dogodka: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže in Zofijini ljubimci-društvo za razvoj humanistike v okviru mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«

 

Javna tribuna »Prostovoljstvo kot neoliberalna strategija«, ki se je odvila v okviru »Festivala prostovoljstva v Mariboru 2012«, je bila namenjena kritičnemu prevpraševanju prostovoljstva v sodobni neoliberalni družbi.

 

Prostovoljstvo se dandanes namreč pojavlja v dveh oblikah. Na eni strani gre za aktivnosti, ki lahko neposredno pripomorejo k reševanju problemov, ki jih ustvarja potrošniški kapitalizem, po drugi strani pa se pogosto zgodi, da promovira družbene spremembe ravno v skladu z neoliberalistično ideologijo. Na javni tribuni smo poskušali ugotoviti, v katero smer se razvija prostovoljstvo v lokalni skupnosti in širše ter poudariti dejstvo, da je prostovoljstvo indikator družbenih nepravilnosti.

 

Tribuno smo pričeli s trditvijo japonskega sociologa Norihira Niheia, ki pravi, "da prostovoljstvo v prevladujočih dejavnostih temelji na simpatetičnem odnosu do drugih in se izogiba radikalnejšim praksam ter tako idealno ustreza namenu neoliberalizma. Tako je nehote soudeleženo pri razpadu socialnih institucij in socialne države. Posledično v t.i. zahodnih družbah socialne države kot take več ne obstajajo, socialno varstvo je obrobno področje, ki ga pokriva prostovoljstvo in neprofitni sektor. S tem, ko prostovoljstvo ponuja usluge zlasti na področju socialnega varstva, omogoča državi, da se spreminja v predvsem politično-militarno tvorbo in povsem zanemari svojo vlogo na področju prvega."

 

Izpostavili smo nekatere dogodke oz. dejavnosti, ki se poslužujejo prostovoljstva v neoliberalistični preobleki kot so olimpijske igre, evropske prestolnice kulture in razne oblike dobrodelnosti. Prostovoljci so tako v imenu nekega višjega cilja (recimo družbene pravičnosti in enakopravnosti), ki naj bi zaznamoval olimpijske igre, tako izkoriščani za promocijo dogodka, ki temelji na dobičku, potrošništvu, tekmovalnosti, nacionalizmih, elitizmu in kultu osebnosti. Prav tako se evropske prestolnice kulture v javnosti predstavljajo zgolj skozi prizmo delovanja v skupno dobro mesta in njenih prebivalcev, vključujejo pa megalomanske in elitistične projekte za katere so namenjene velike količine denarja.

 

Vprašali smo se tudi ali so podmladki Lionsov zgolj krepljenje družbenih elit, ki nadaljujejo s humanitarizmom?

 

Na tribuni smo spregovorili še o sprejetju zakona o prostovoljstvu, ki je do neke mere dobrodošel zaradi zaščite prostovoljstva in prostovoljcev/-k, a vendarle morda obstaja nevarnost, da bi ga državni organi interpretirali v lastne namene, tj. pričeli računati na naraščajoče število prostovoljcev, ki že sedaj in bodo v prihodnje v še večji meri brez plačila opravljali delo, ki bi ga morala država sama in tako poskrbeti za ustvarjanje novih delovnih mest.

 

Spraševali smo se tudi ali je prostovoljstvo v t. i. državah v razvoju le oblika neokolonializma in zakaj so tisti »drugi«, ki so prejemniki prostovoljske pomoči, avtomatsko v podrejenem položaju. In ali gre samo za tiste »druge« s katerimi se lahko identificiramo, ker menimo, da si za svoje stanje niso krivi sami, ampak tudi za tiste, katerih način življenja in razmišljanja nam ni blizu.

 

Sklep javne tribune je bil, da seveda ne gre zanikati mnogih pozitivnih strani prostovoljstva, vendar mora prostovoljstvo dolgoročno nujno voditi v družbeni aktivizem, ki ima za cilj dejanske družbene spremembe ter številno, artikulirano in glasno civilno družbo, ki bo ustvarjala družbene spremembe z izzivanjem statusa quo.

 

Avtor: Urška Breznik, Pekarna-magdalenske mreže


Več iz: Mladinski sektor

23. maj. 2013Hrup v mestu združuje mlade in mladinska prizorišča

V soboto, 18. maja smo v klubu Metulj v Bistrici ob Sotli zaključili letošnjo klubsko izmenjavo s pomenljivim imenom Hrup v mestu 2 Hrup v mestu je projekt, v okviru katerega se zgodita... več >


22. maj. 2013Iniciativa mladih za oživitev Medijskih toplic

Pobudnik Iniciative mladih za oživitev Medijskih toplic, Jure Urbanija, vidi priložnost za mladinsko delo v okviru lokalnih društvenih organizacij.   Prepričan je, da se z opcijo... več >


20. maj. 2013Revidiranje Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2010 - 2015

Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje sta v petek in soboto, 10. in 11. maja 2013 pripravila delavnico Revidiranja (prevetritve) Strategije za mlade v Mestni občini... več >


17. maj. 2013Program Posluh! - zadetek v polno

Program Posluh!, ki ga v Kulturno društvo Mladinski Center IndiJanez izvajajo v sklopu Evropske prestolnice mladih, je namenjen povezovanju gluhe in naglušne ter slišeče... več >


17. maj. 2013Povezovanje mladih preko Sotle

Na praznik dela se že osem let zapored odvija prijateljsko srečanje na mostu čez mejno reko Sotlo med občani Bistrice ob Sotli in Kumrovca. Tokrat pa smo s srečanjem v večernih urah... več >



O portalu
© Urad RS za mladino