V okviru Ključne konference maldih, ki je potekala 17. in 18. maja v Ljubljanskem Cankarjevem domu, smo mrežam, ki so na konferenci predstavile rezultate svojega dela, postavili vprašanje: 

»Kaj je po vašem mnenju največji doprinos vaše mreže v mladinsko polje?«

SARA DRAŠKOVIČ – vodja projekta ZaVednoMladi

»Partnerji in vsi drugi vključeni v projekt ZaVedno se vsakodnevno trudimo odgovoriti na nekatere izzive povezane z vidnostjo mladih kot družbene oziroma starostne skupine. Kljub temu da si mladinske organizacije že dlje časa prizadevamo povečati vpliv mladih v družbi, je javnost še vedno precej slabo ozaveščena o dejanskem položaju mladih ter o družbeno koristnih aktivnostih mladih in mladinskih organizacij. Ugotavljamo, da se to šele sedaj zelo počasi spreminja. Projekt ZaVedno mladi je preko svojih projektnih aktivnosti povezoval številne akterje mladinskega sektorja, zbiral vsebino in jo nato komuniciral različnim javnostim. Hkrati smo skrbeli za dvig kompetenc mladinskih delavcev, ki so izobraževanja s področja odnosov z javnostmi, informiranja in izobraževanja, vzgoje za kritično pismenost itd. močno pogrešali. Verjamemo, da smo v sektorju pripomogli k dvigu kompetenc mladih, ki o sedaj usposobljeni za komuniciranje svojih sporočil.«

Foto: arhiv Mlad.si      

MATEJ CEPIN – Mladinski-delavec.si

»Mreža Mladinski delavec je po mojem mnenju v mladinsko polje največ doprinesla na področju izčiščevanja identitete tako mladinskega dela kot tudi poklicne identitete tistih, ki v njem aktivno delujemo. Raziskovalci in ljudje s terena smo s projektom dobili priložnost tuhtati o mladih, mladinskem delu in kadrih v njem, naša tuhtanja smo predstavili na več dogodkih in v pisanih besedilih. Če bomo mladinski voditelji in delavci svoje delo postavljali predvsem v kontekst prostega časa, ne pa tudi v kontekste aktivne družbene participacije, prevzemanja odgovornosti, vzgoje za vrednote, krepitve zaposljivosti mladih in pdoobne, se nas tudi javne politike in sredstva ne bodo dotaknila. Zato se mi zdi, da se bodo pravi rezultati delovanja mreže Mladinski delavec pokazali šele čez nekaj let.«

Foto: arhiv Mlad.si 

TADEJ BEOČANIN – Mladi odpiramo prostor

»Mreža Mladi odpiramo prostor: "Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik" se je usmerjala v tri ciljne skupine: predstavnike lokalnih skupnosti, predstavnike mladinskih organizacij in mlade. Ponosni smo, da smo uspeli vzpostaviti podporni sistem za lokalno mladinsko politiko, namenjen občinam, ki jim primanjkuje znanj in kompetenc za izvajanje ukrepov tako horizontalnih kot vertikalnih ladinskih politik. Ta podporni sistem, ki ga tvorijo terenska pomoč občinam, priročnik Lokalna mladinska politika, certifikat Mladim prijazna občina in spletno orodje, ostaja tudi po koncu projekta. odziv občin je bil boljši od pričakovanega, kar je jasen dokaz, da smo bili pri delu uspešni. Usmerjenost mladinske organizacije je izboljšala kvaliteto njihovega dela, predvsem pa vzpostavila nove oblike in modele mladinskih organizacij. Takšen je na primer model dvodomnega mladinskega sveta lokalne skupnosti, ki se v prihodnje lahko uveljavi v mladinskem sektorju. Za mladinske organizacije smo pripravili kar nekaj novih priročnikov in usposabljanj, ki jim omogočajo kvalitetnejše delo. Usmerjenost projekta v mlade je obrodila ustanavljanje mnogih lokalnih mladinskih organizacij.«

Foto: arhiv Mlad.si

KARMEN KUKOVIČ – Koordinatorka projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga

»Mreža za Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur je skozi projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga spodbudila aktivno participacijo mladih na področju medkulturnega dialoga. Pripravila je tehnične pogoje, da so bili mladi subjekti svojega osebnostnega razvoja. Razvila je modele, ki na različne načine nagovarjajo mlade, mladinske delavce, odločevalce in splošno javnost, da razmišljajo in ukrepajo za realizacijo idej učinkovitega medkulturnega dialoga. Mreža je skozi aktivnosti pridobivanja mladih ambasadorjev medkulturnega dialoga utrdila pot sodelovanja formalnega in neformalnega sektorja. Pokazalo se je, da je mladinski sektor pri vzgoji in izobraževanju mladih brez dvoma lahko zelo suveren partner formalnemu. In nenazadnje se je skozi izvajanje projekta povečalo poznavanje in mreženje mladinskih organizacij in organizacij za mlade. Veliko organizacij je tekom izvajanja projekta našlo skupni jezik in skupaj pripravljalo vzporedne projekte. Trnova pot pa mladinski sektor, po mojem mnenju, še vedno čaka na področju prepoznavnosti in vidljivosti, kar se tiče medijev.« 

Foto: arhiv Mlad.si

Vir: Uredništvo Mlad.si

22. maj. 2013Največji izziv uličnega dela danes, je Cyber ulica – intervju z Rafo Pinosa

Rafo Pinosa je univerzitetni diplomirani teolog in specializant menedžmenta človeških virov na Fakulteti za socialno delo. Ima več desetletij izkušenj pri delu z mladimi, predvsem... več >

16. maj. 2013Nič o Sloveniji brez mladih!

Trinajstega marca 1990 je SDM kot prva politična organizacija v Sloveniji zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. V odločilnem trenutku naše zgodovine se je podmladek SDS... več >

16. maj. 2013Mladi si danes težko ustvarijo lastno družino

Letošnji Mednarodni dan družin poteka pod geslom "Spodbujajmo družbeno vključevanje in medgeneracijsko solidarnost".   Pojma mladi in družina sta tesno povezana.... več >

30. apr. 2013Čas je, da hobije spremenimo v zaposlitve - razmislek ob Prazniku dela

Veliko mladih z negotovostjo pričakuje obdobje, ko se bo njihovo izobraževanje zaključilo. Vstop na trg dela je statistično dokazano zanje težak – mnogi so se začeli zavedati, da si... več >

27. apr. 2013Intervju s Petrom Matjašičem

Peter Matjašič je dolgoletni aktivni član in kreator mladinskega polja v Sloveniji in Evropi, še vedno je član Mladih evropskih federalistov, govori 8 jezikov, je navdušen... več >