Dialog mladih! je projekt strukturiranega dialoga v Sloveniji, ki sta ga pripravila Mladinska mreža MaMa in Mladinski svet Slovenije, v partnerstvu z Zavodom RS za zaposlovanje in ob podpori Programa Mladi v akciji ter URSM. Pogovarjali smo se z organizatorji projekta: Ano Tomšič, Francijem Bačarjem, Nino Milenković Kikelj, Vesno Miloševič in Urošem Skrinarjem. O tem, kako se je vse skupaj začelo, kako je potekalo ter kakšen je njihov pogled na projekt.

Z leve: Nina, Uroš, Vesna, Franci, Ana

Pozdravljeni vsi skupaj. Kako ste kaj, sedaj, ko je projekt za vami?

Franci: Super. Poln energije, bogatejši za nekaj novih spoznanj in izkušenj.

Vesna: Odlično. Zdi se mi, da smo s projektom veliko naredili in dejansko nekaj premaknili na področju mladine v Sloveniji ter v srcih in glavah sodelujočih pri projektu.

Ana: Odlično. Z veseljem sledim dogajanju po projektu, predvsem v želji po kakšni konkretni spremembi!

Nina: Počutim se dobro predvsem iz treh vidikov: ker so mladi v poteku projekta pridobili nekaj zase in hkrati sodelovali z ostalimi mladimi; ker smo vsi skupaj odločevalcem dokazali, da mladi potrebujemo samo prostor in možnost za (so)delovanje in ker smo se tudi organizatorji ogromno naučili.

Uroš: Naspan in spočit! (smeh) In zelo zadovoljen!

Najprej nas zanima, kako se je vse skupaj začelo?

Vesna: Vse skupaj se je začelo na Evropski komisiji, ki si je z letom 2009 zamislila idejo strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci na področju mladine. V Sloveniji smo strukturirani dialog izvajali že od samega začetka. Ideja za sodelovanje v času predsedovanja Danske – iz česar je nastal projekt »Dialog mladih!«, pa se je rodila nekega petka (27.5.2011) na sestanku v sejni sobi na MSS. Tam smo Kamal, Uroš, Vesna in Nina razmišljali o tem, da je to odlična priložnost za mladino, za odločevalce, za mladinski sektor, za MSS in za Mrežo MaMa ter da se bomo Dialoga mladih! lotili s polno paro.

Nina: Seveda vse skupaj izhaja iz evropske ideje strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci. Osebno pa se mi zdi, da smo v obeh organizacijah končno uvideli, da se je potrebno lotiti še nečesa večjega, to je vzpostaviti nek sistem za »strukturirani dialog«, ki bo imel tudi neke učinke. Konec koncev sta ti dve besedi pri nas še vedno zelo redki tako med odločevalci kot posameznimi družbenimi skupinami nasploh. Prijava projekta na akcijo 5.1 programa Mladi v akciji nam je seveda to omogočila pripraviti in izvesti bolje in v večji meri kot doslej.

Zakaj sta se Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa, odločila za to skupno sodelovanje?

Nina: Čeprav se mogoče zdi, da je mladinski sektor velik in da lahko vsaka organizacija samostojno pelje svoje poslanstvo in ideje, smo na področju zagovarjanja pravic mladih še vedno zelo šibki, če se tega lotevamo posamično. Tokrat smo resnično želeli priti do mnenja vsakega mladega Slovenca oziroma Slovenke: naj bo iz Primorja ali Prekmurja, naj bo star 15 ali 29, naj bo zaposlen ali brez dela, naj ima veliko izkušenj z mladinskim organiziranjem ali pa prav nič. Samo dobra zastopanost vseh mladih je tista, ki daje strukturiranemu dialogu vrednost in legitimnost, zato je bila odločitev za sodelovanje teh dveh krovnih organizacij edina prava. Vsaka izmed organizacij je v tem procesu namreč lahko prispevala svoj »know how«, svoje izkušnje in svojo mrežo.

Uroš: Veliko se govori o povezovanju in sodelovanju. Pa ne vem, če je res tako veliko skupnega delovanja. Tudi MSS in Mreža MaMa v preteklosti nista ravno pretirano sodelovala, če smo iskreni. Do sedaj. Ali je bil čas pravi ali pa smo znotraj obeh krovnih organizacij dozoreli in našli dovolj volje in energije, da smo naredili ta korak naprej k skupnemu delovanju v dobrobit celotnega sektorja in predvsem mladih, kot pravi tudi Nina? Verjetno vse to. Pa tudi kar nekaj vztrajnosti ekipe je še treba dodati, da smo negovali ter krepili to partnerstvo. Ni nam bilo vedno lahko, na trenutke smo celo prišli do ugotovitev, da pri kom ta partnerski projekt niti ni bil zaželen. A ekipa ni pozabila na fokus ter znala zasledovali cilje partnerskega projekta. Tudi zato, ker se zavedamo, da smo pri nekaterih zadevah in vsebinah, proces strukturiranega dialoga pa to vsekakor je, lahko skupaj uspešnejši, še bolj vidni in slišani ter predvsem veliko bolj učinkoviti.

Kaj je sploh ta »strukturirani dialog«?

Vsi: Strukturirani dialog je inštrument, s katerim se mladi aktivno vključujejo v politične debate in dialog v povezavi z evropskimi temami v Evropski uniji. Je proces participacije mladih pri oblikovanju ukrepov mladinske politike na evropski ravni, ki se je uveljavil na pobudo
Evropske komisije v zadnjih dveh letih. Bistvo strukturiranega dialoga na področju mladine v Evropi je njegova poudarjena vertikalna razsežnost. Izhajal naj bi iz razprav mladih na lokalnih in regionalnih ravneh, ki naj bi se nadaljeval na nacionalnih ravneh ter se končal na evropski ravni. Njegovi rezultati naj bi pomagali identificirati tako potrebe za lažjo integracijo mladih v družbo kot tudi nakazovali smer ukrepov, ki naj se zagotovijo v okviru javnih politik za doseganje tega cilja. Strukturirani dialog je strukturiran časovno (poteka v rednih intervalih) in tematsko (teme se določajo sproti vsakih 18 mesecev).

O strukturiranem dialogu smo v zadnjih mesecih pa res veliko že napisali in objavili, zato vzpodbuda vašim bralcem, da si preberejo več o tem bodisi na strani MSS, Mreže MaMa ali celo na vašem portalu mlad.si.

In se vam zdi, da v Sloveniji, potrebujemo ta strukturirani dialog na področju mladine?

Franci: Nujno. Mislim, da bi mladi morali s svojimi predlogi priromati v parlament vsaj enkrat letno. Zelo pomembno se mi zdi, da odločevalci na najvišjih ravneh prisluhnejo našim težavam in rešitvam, ki jih ponujamo. Prav tako pa je pomembno, da mladi med mladimi širimo zavest o tem, da si samo sami lahko ustvarimo in izborimo boljšo prihodnost!

Vesna: Definitivno. Mladi imajo/imamo namreč ogromno odličnih idej, odličnih rešitev in znamo biti zelo konstruktivni sogovorniki v debati. Potrebujemo pa sogovornika na drugi strani mize, na strani tistih, ki odločajo. Odločevalci bi si morali pogosteje vzeti čas za vključevanje mladih v debato o politikah, ki zadevajo življenje mladih in kreirajo našo družbo - po principu »Nič o mladih brez mladih«. Skozi projekt »Dialog mladih!« se je pokazalo, da je tak dialog med mladimi in odločevalci nujen in da iz njega lahko nastanejo zelo konkretni in uresničljivi ukrepi. Strukturiran dialog bi moral biti več kot projekt. Postati mora vsakodnevni proces komunikacije političnih odločevalcev z mladimi, kot to poteka v zahodnih demokracijah. Le tako lahko mladi (p)ostanemo aktivni državljani, zakoni pa prijazni mladim.

Ana: Ne samo da mladi prispevajo s konstruktivnimi predlogi in na primeren način z dialogom to podajo naprej tistim, ki imajo moč odločati. Izkazalo se je, da mladi odločevalce tudi učijo dialoga med seboj in z javnostjo. Dialog in sodelovanje pa sta danes res nujno potrebna za učinkovito spoprijemanje z družbenimi izzivi. Vsekakor trenutno potrebujemo strukturiran način razprave med mladimi in odločevalci.

Nina: Res je! V Sloveniji potrebujemo veliko dialoga. (se nasmeji) Ne samo med mladimi in odločevalci, pač pa med vsemi družbenimi skupinami, kakorkoli jih definiramo. Predvsem je bistveno informiranje vseh Slovencev, da konec koncev imamo mehanizme za participacijo in da se stvari lahko spremenijo. Gotovo obstajajo delni interesi, ki to sodelovanje zavirajo, a obstajajo tudi neke splošne tematike, ki so pomembne za prihodnost vseh nas in najprej se moramo pogovarjati o tem. Dialog pa seveda mora vedno potekati vsaj v dveh smereh. No, tu imamo še veliko manevrskega prostora za učenje.

Uroš: Bom malo bolj provokativen, ker so vse pametno itak že povedali. (smeh) Strukturirani dialog potrebujejo odločevalci še veliko bolj, kot mladi sami, le da tega odločevalci še niso spoznali. No, da se dopolnim, nekateri so že. Upam, da bodo sledili zelo kmalu še ostali. Ne verjamem namreč, da je modro odločati in verjeti v legitimnost svojih odločitev, če nimaš stika z bazo. In mladi, četudi jih ves čas prikazujejo kot številčno čedalje manjšo družbeno skupino ter s tem posledično čedalje manj relevantno (?!?) ter zato vse prevečkrat izpuščeno iz kreiranja politike za njih in z njimi, so ključni za razvoj lokalnih skupnosti in te države. In ravno zaradi tega, ker je mladih čedalje manj, bi bilo še toliko bolj potrebno okrepiti sodelovanje z njimi in delovanje za njih. No, pa saj nas bo realnost prisilila da ali bomo preprečili požar ali pa ga bomo morali gasiti! Glede na pomen, ki so ga politiki dajali v preteklosti in ga dajejo mladinski politiki v Sloveniji tudi danes, me tolaži dejstvo, da imamo v Sloveniji, tudi zaradi mladih prostovoljcev, kolikor sledim številkam, izredno dobro razvita in številčna prostovoljna gasilska društva.

Kako je projekt potekal si tudi lahko preberemo, saj ste o tem v zadnjih mesecih res intenzivno poročali. A zanima nas mogoče kakšna anekdota, mogoče izjava kakšnega udeleženca ali odločevalca, ki vam je ostala v spominu? Ter zakaj?

Franci: Na regijskem dogodku v Krškem nas je udeleženec povabil na mladinsko točko Veliki Kamen. Vsedli smo se v avto in se odpeljali N kilometrov daleč do majhne vasice z manj kot 200 prebivalci. Mladi iz vasi so sami zbrali prispevke in s pomočjo le teh in lastnega dela so uredili podstrešje gasilskega doma v prostor za mlade. Prostor je zelo lepo urejen, mladi pa v njem čez vikende, počitnice in poletje pripravljajo bogat program za sovrstnike. Mladinska točka je lep primer, kako lahko že nekaj organiziranih mladih dela »čudeže«.

Vesna: V spominu mi je ostal komentar črnjanske županje Romane Lesjak na ukrep o premalo stanovanjih za mlade na Koroškem »V Črni nudimo stanovanja za mlade, pri nas je obratna situacija, tako da vabim vse iz Slovenj Gradca v Črno.« In pa motivacijska izjava slovenjegraškega svetnika in podjetnika Hinka Kašnika »Če so bili Američani leta 1969 na luni, zakaj vi v 2012 ne bi mogli ustanoviti podjetja.« Na dogodku v Krškem se je pogovor z evropsko poslanko dr. Romano Jordan začel z vprašanjem, kaj je počela v mladosti. In poslanka je odgovorila: »Kako to mislite v mladosti, kaj sem počela v mladosti? Saj sem še mlada!« (smeh vseh). V spominu mi je ostalo dobro medgeneracijsko vzdušje na kosilu v društvu upokojencev na dogodku Trbovljah, pa večerni predizbor za Rock Otočec v LokalPatriotu na dogodku v Novem mestu in spoznavanje lokalnih posebnosti s »Šareto« v Ajdovščini.

Ana: V spominu mi je ostala zavzetost evropske poslanke Mojce Kleva. Predvsem to, da ohranja stik z lokalnim okoljem in realnimi izzivi družbe ter pripravljenost se podučiti o stvareh, ki jih ne pozna. Sicer je bila pa marsikatera izjava zanimiva in akutalna, kar nekaj le teh bomo zbrali v zaključni publikaciji projekta »Dialog mladih!«, zato vas vabim, da si jo ogledate.

Nina: V bistvu me je najbolj stresla izjava enega izmed poslancev na mariborskem regijskem dogodku, in sicer o tem, da se že odvija tretja svetovna vojna, v kateri bo zmagala država, ki bo svojim prebivalcem zagotovila delo oziroma zaposlitev. Res da je izjava nekoliko ekstremna, toda ko človek gleda od daleč (na svetovni ravni) ali pa tudi že od blizu (na slovenski ravni), se to že dogaja. Upam, da bomo skupaj zmogli najti rešitve. Mladi smo takoj za!

Uroš: Je bilo precej takšnih zanimivosti; nekaj tudi manj prijetnih, večinoma pa pozitivnih! Te, zadnje, dajejo energijo in veš, da nekaj pa le delaš prav! Tiste manj prijetne pa pozabiš, slej ko prej, baje. (smeh) Ampak, bom z vami raje delil eno mojo ugotovitev iz tega projekta. Namreč, pogosto sem videl, slišal in tudi občutil »pokroviteljski odnos do mladih«, ki me vedno spomni na tisto pesem od Svetlane Makarovič »Primožki, Primožki, vsega sveta, bodite pridni, da ne bo mamica žalostna!« Mimogrede, kdor pesmi ne pozna, jo priporočam v branje. Vam bo takoj jasno, kaj mislim. (smeh) No, precej razmišljam zadnje čase o tej ugotovitvi. Ne vem namreč, si naša družba želi »le Primožke«?

In kakšni so rezultati projekta? So cilji doseženi? Že lahko mogoče govorimo o kakšnih konkretnih učinkih?

Franci: Strukturirani dialog je eden od načinov kako lahko mladi sooblikujemo družbo. Strukturirani dialog omogoča vsem mladim, od tistih brez izobrazbe do tistih z diplomo v žepu pa od tistih iz Ljubljane do tistih iz Prekmurja, da odločevalcem povedo, katere so njihove težave in predlagajo na kakšen način naj se te težave rešujejo.

Vesna: Učinki so vidni na vseh ravneh projekta – tako na lokalni, regionalni, nacionalni kot na evropski. Eden izmed lokalnih učinkov projekta je na primer povezovanje skupinice aktivnih mladih, ki so se spoznali na »Dialogu mladih!«, v »Grupo activista«, ki si v okviru MKC Slovenj Gradec tudi po projektu na lokalni ravni prizadevajo za nadaljevanje dejavnosti. Kot konkretne učinke projekta na mladinske politike na nacionalni ravni lahko štejemo poslansko pobudo poslanke koalicije Janje Napast in poslanca opozicije Matevža Frangeža na temo ukrepa participacije mladih, pripravljenega v okviru projekta. Prav tako lahko kot učinek projekta omenimo pismo Ministrstvu za delo in Ministrstvu za izobraževanje o ukrepu zaposlovanja na temo pripravništev in mentorskih shem. Na evropski ravni je eden izmed učinkov podpora evropskih poslancev Jamstvu za mlade v Evropskem parlamentu, za katerega so glasovali tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu.

Ana: Iz različnih koncev slišimo o spremembah in učinkih po izvedbi katerega od srečanj Dialoga mladih, kar nas zelo veseli. Vendar bi izpostavila predvsem tiste, manj merljive učinke, ki se na primer kažejo v učnih učinkih mladih udeležencev. Kaj vse so se mladi naučili? Sodelovanja, timskega dela, prilagajanja, argumentiranja, nastopanja, spoštljivega dialoga, spoznali so posamezna vsebinska področja, dobili nov zagon, morebiti celo lažje končno dobili zaposlitev. Prav tako so po mojem opazovanju veliko odnesli vsi preostali sodelujoči, predvsem predstavniki ZRSZ ter drugi javni funkcionarji. Imeli so priložnost v realnem okolju sodelovati z mladimi, kar se pri implementaciji določenih politik ne zgodi pogosto. Menim, da smo presegli zastavljene cilje, tako v številkah kot v izkušnjah posameznikov!

Nina: Ni kaj veliko dodati na že zapisano. Kot sem že uvodoma rekla, učinki so že vidni, nekateri še bojo. Prav vsak, ki je sodeloval v procesu, je dobil priložnost za učenje. Bistveno je, da na tem znanju in pridobljenih izkušnjah gradimo naprej. Škoda bi bilo, da bi se po projektu vse ustavilo. Kot ste nas že ogromno krat slišali reči: »Strukturiran dialog je proces!« Verjamem, da bomo tudi organizatorji, obe organizaciji v sodelovanju še s kakšnim partnerjem, imeli dovolj moči za vodenje tega procesa v prihodnosti.

Uroš: Glede na odzive, kot že rečeno s strani ostalih, se tudi meni zdi, da je s projektom narejen presežek in ima dodano vrednost za mladinski sektor ter vsekakor in predvsem za vključene mlade. In gledano strogo z vidika projekta, so cilji doseženi. Tako da, če je to (edino) merilo, da potem smo bili izredno uspešni. A menim, da je potrebno gledati širše. Nekaj ključnih zadev, ki se morajo zgoditi po, je odprtih, na njih lahko mi le delno vplivamo. In tu se začne tek na dolge proge, kot rad v prispodobi rečem. Kako dolg bo ta tek, pa bomo videli. Si pa upam domišljati, da smo akterji v mladinskem sektorju (no, vsaj nekateri) usklajeni na štartni črti, polni energije in volje ter da nam je cilj tega mladinskega , če bo treba tudi maratona, jasen. To pa je konkretna mladinska politika države z mladimi in za mlade!

Pravite, da je bilo v projekt vključenih preko 600 mladih. Kakšno korist imajo mladi, če sodelujejo v takšnih projektih? In, kakšni so odzivi teh mladih, ki so sodelovali?

Vesna: Odzivi večine mladih so bili izredno pozitivni. Po evalvacijah sodeč je večina mladih dogodke označila kot zanimive, koristne, potrebne, navdušujoče in motivirajoče za nadaljnje udejstvovanje. Spletla so se mnoga prijateljstva. Ponekod so se začela redna sodelovanja mladih z regijskimi in lokalnimi odločevalci. Projekt je definitivno pomagal k dvigu zaposljivosti mladih, veliko mladih je v času projekta dobilo tudi prvo zaposlitev.

Nekateri so po regijskih dogodkih sklenili, da bodo začeli sodelovati v mladinskih in prostovoljnih organizacijah: »Razmišljam, da bi se vključila v prostovoljno delo, ker mislim, da sem lahko vsaj na tak način koristna in tako pletem mrežo poznanstev in izkušenj, ki mi bodo mogoče kdaj prišle prav.« Drugi so izkušnjo videli kot dragoceno znanje na poti do večje zaposljivosti: »Dogodek bom lahko dodala kot referenco. V pogovoru z drugimi na dogodku, sem dobila nove ideje kako do zaposlitve in promocije same sebe«. Tretji so regijski dogodek videli kot pripravo za iskanje službe: »Večja motivacija do dela, priprava za iskanje službe, telefonske razgovore. In testi, da veš kam spadaš, kakšen si, kako delovno mesto ti leži. Pravilna drža za predstavljanje katerega koli projekta.«

Vzdušje celotnega projekta si najlažje predstavljate, če poleg zgornjih izjav iz regijskih dogodkov preberete še nekatere izjave sodelujočih mladih po nacionalnem dogodku:

• »To se ne da se opisati, je bil noro doživetje za mene, da v moji življenjski karieri sedim v Državnem zboru (parlament), niti nisem kdaj sanjal o temu, ni pa razmišljal, to je za mene Amerika, hvala da ste me sprejeli ter povabili...«.
•  »Hvala vam za to nepozabno izkušnjo, znanje ter nove vpoglede!«
•  »Konstruktivna predavanja, dobri nasveti, veliko z znanjem podprtih trenerjev, dobri ukrepi, zanimive skupine.«
•  »Najbolj všeč mi je bilo druženje z mladimi, pridobivanje novih znanj in izkušenj, ...«
•  »S tem se sam projekt ne sme ustaviti ali zaključiti, to mora biti šele začetek, potrebno je še naprej delovati v smeri, da bodo predlagani ukrepi tudi sprejeti.«

Franci: Mladi s sodelovanjem v projektu pridobivajo številne mehke veščine in neformalne učne izkušnje kot so na primer timsko delo, argumentacija lastnih stališč, retorika in javno nastopanje, izkustveno učenje in učenje z delom. Ker je bila večina dogodkov na projektu dvodnevnih, so mladi imeli dovolj časa za medsebojno spoznavanje in druženje ter izmenjavo izkušenj. Na ta način pa si je lahko vsak posameznik povečal svoj socialni kapital. Najpomembnejše pa je spoznanje, da mladi lahko spreminjamo stvari na bolje! Spoznanje, da zakoni in ureditve niso zabetonirane železne ograje, ampak nekaj kar lahko in tudi mora in zmore spreminjati prav vsak mlad!

Če si dovolim nekoliko izzivalno vprašanje. OK, projekt je super uspel, vendar je to »le še en projekt« ali…?

 Vesna: Mislim, da za vse vključene v projekt »Dialog mladih!« to nikakor ni »le še en projekt«. Od projekta smo tako organizatorji, kot sodelujoči mladi, trenerji, regijski koordinatorji, partnerji na projektu, odločevalci… odnesli res veliko, vsak na svoj način. Poleg učinkov na posameznika, ki je v procesu lahko pridobil veščine nastopanja, argumentacije, oblikovanja ukrepov, timskega dela, grajenja socialne mreže, in druge, ima projekt učinke tudi v širšem prostoru. Dodana vrednost projekta je začetek procesov dialoga na lokalnih ravneh, spletanje poznanstev in sodelovanja med mladimi v regiji in svetniki, župani, regijskimi razvojnimi centri, Zavodom za zaposlovanje in ostalimi akterji. Ta sodelovanja se nadaljujejo tudi še po projektu in to nam da vedeti, da je proces strukturiranega dialoga pri nas še kako potreben. Nadalje je sodelovanje evropskih poslancev projektu dalo evropsko dimenzijo. Zelo dobrodošlo pa je bilo tudi aktivno sodelovanje poslancev Državnega zbora v Odborih in na razpravi v veliki dvorani. Poslanci so tako za vsaj za en dan v letu namenili popolno pozornost mladinskim temam in mladinskim politikam. Kot že rečeno, organizatorji si želimo predvsem tega, da strukturirani dialog ne bi bil projekt, ampak proces, ki bo trajal še dolga leta in prinesel še mnogo pozitivnih učinkov.

Ana: Upravičeno vprašanje. Kar veliko je takšnih projektov, ki so bolj sami sebi namen, vendar tudi takšni projekti pustijo določene spremembe in so potrebni. A preko nacionalnega projekta Dialog mladih sem spoznala, kakšne razsežnosti je mogoče dejansko doseči. Za takšnem pristop je sicer potrebne veliko energije, tudi za mreženje, kjer kakšno poznanstvo vsekakor pride prav, ter angažirana organizacijska ekipa, ki sledi zadani viziji, ki je v našem primeru temeljila ravno na tem, da ne gre le še za en projekt, temveč za vzpostavitev procesa dialoga med mladimi in odločevalci.

Verjetno ste projekt tudi kaj evalvirali. Kaj se vam je v projektu zdelo dobro in kaj bi spremenili?

Franci: V projekt smo s pomočjo zavoda za zaposlovanje in mladinskih centrov vključili veliko število neorganiziranih mladih – to je mladih, ki drugače niso člani mladinskih organizacij. To mi je bilo zelo všeč, saj so to mladi, ki pogosto nimajo priložnosti povedati svoje mnenje in predstaviti svoje rešitve. Spremenil bi … Nič! Vse je bilo super.(smeh) No, vedno je še prostor za izboljšave. Lahko bi bolj vključili lokalne mladinske svete in organizirano mladino, tako da bi bil delež organizirani mladi proti neorganiziranim nekje 50:50. Na ta način bi vključili še več mladih in pridobili še več mnenj, idej, rešitev …

Vesna: Projekt se mi je zdel zelo dober - primer odličnega sodelovanja med organizacijami v mladinskem sektorju in primer dobrega dela za mlade skozi odlično delo organizatorjev, trenerjev in regijskih koordinatorjev. Ključnega pomena je bil poudarek na zaposljivosti, ki smo ga dosegli tudi s pomočjo partnerstva z Zavodom RS za zaposlovanje in z Zavodom Nefiks. Predvsem pa je projekt predstavljal navdih in dokazal, kaj vse so sposobni ustvariti mladi, če se jim le da priložnosti. In koliko so se nekateri naučili in napredovali že na enem samem dogodku. Te mlade bomo gotovo še kje srečali. (se nasmehne) Če bi lahko zamahnila s čarobno paličico, bi procesu strukturiranega dialoga v Sloveniji v prihodnosti naprej namenila polno torbo finančnih sredstev, željnih mladih, odprtih odločevalcev, dobrega dialoga in realiziranih ukrepov. (nasmeh)

Ana: Tekom izvedbe celotnega projekta smo morali biti zelo fleksibilni, prilagodljivi. Ves čas se je nekaj spreminjalo, bodisi datumi bodisi nepričakovana neodzivnost na začetku. Tako smo tekom izvedbe ves čas iskali optimalne rešitve ter zadane naloge kvalitetno izpeljali. Ravno zaradi učinkovitega prilagajanja raznolikim situacijam in okoliščinam, menim, da smo večino stvari opravili zelo dobro. Spreminjala ne bi ničesar, vsekakor pa bi pohvalila sodelovanje z vsemi vključenimi akterji, ki so k projektu privabili veliko neorganizirane mladine. To je odličen dosežek!

Nina: Predvsem se mi zdi tale projekt primer dobre prakse za vse ostale projekte strukturiranega dialoga. Domet in učinki so vsekakor večji in večplastni, ker smo se lanskega maja na MSS in Mreži MaMa resnično odločili za konkretno sodelovanje. To je bila osnova vsega. Hkrati se mi zdi, da smo dozoreli in se projekta lotili z glavo, včasih tudi malo po svoje, po slovensko. (smeh) Sprotno vrednotenje in odločanje je prineslo ogromno dodatnih prostovoljnih ur dela s strani organizatorjev in trenerjev, a je ravno to prispevalo k temu, da smo projekt prilagodili slovenski realnosti in tako poskusili odgovoriti na potrebe vseh sodelujočih. Če bi že kaj spremenila, bi bilo to vezano zgolj na to, da moramo za vsak cikel strukturiranega dialoga tuhtati, kje in kako pridobiti finance za samo izvedbo projekta. (nasmeh)

Uroš: Dobro se mi je zdelo to, da četudi smo zasledovali veliko različnih ciljev ter da je bilo v projekt vključenih veliko partnerjev, nikdar, res nikdar nismo pozabili na fokus projekta: to pa je učna izkušnja za mladega, ki je aktivno sodeloval v aktivnostih projekta. Na to sem res ponosen, ker sem zaradi tega že med dogodki in po dogodkih, videl spremembe v mladih. In to je mladinsko delo! Kaj pa bi spremenil? Uf, spremenil, no, nadgradil bi pa jaz marsikaj, a še nisem zaključil z evalviranjem. Je treba le dobro premisliti vse.

In kaj sledi sedaj, ko je projekta konec?

Franci: Na potezi so odločevalci. Mi pa bomo budno pazili, da bodo storili kar so obljubili. Upam pa, da se bodo našli čas, volja in sredstva za nov cikel strukturiranega dialoga.

Nina: Bistveno je, da se z oddajo končnega poročila stvari ne zaključijo. Končno smo dobili potrditev, da so težave mladih, ki jih na nacionalni ravni že dlje časa skušamo predstaviti odločevalcem, dejansko resnične. Sedaj za nami, ki predstavljamo mlade, stoji več kot 600 zgodb mladih posameznikov, iz vseh dvanajstih regij, z vsemi možnimi ozadji. Če smo se mladi lahko združili, pa verjemite, da ni bilo lahko pozabiti na osebne interese; če smo se mladi na kulturen način pripravljeni soočiti z odločevalci vseh opcij; pa verjemite, da tudi to ni vedno lahko; če smo mladi pripravili konkretne rešitve, pa verjemite, da nismo vsi »opremljeni« za pisanje ukrepov; potem je čas, da tudi odločevalci poskusijo podobno. Nekateri so svojo pripravljenost že pokazali in to nas veseli. Pa ne zaradi nas, organizatorjev, pač pa zato ker mladim lahko pokažemo rezultate njihovega dela. Moja osebna želja pa je, da s procesom nadaljujemo.

Uroš: Važno je, da se proces strukturiranega dialoga nadaljuje in nadgrajuje! Dialog mladih 2013! Dobro se sliši, ne?

Kaj je vam osebno pomenilo sodelovanje v projektu?

Franci: Cel čas sem si štel v čast, da sem lahko zraven. Lepo je delati z, včasih kar preveč, profesionalnimi sodelavci. (smeh) Lepo je hoditi na dogodke, spoznavati mlade, deliti mnenja in izkušnje … Najlepše pa je gledati rezultate že narejenega dela! In le teh je bilo (in jih še bo) mnogo. Predvsem pa sem tudi sam tekom projekta veliko novega doživel se marsikaj naučil in spoznal številne super ljudi!

Vesna: Projekt je prinesel marsikatero neprespano noč ob načrtovanju dela, pisanju poročil, usklajevanju natrpanih urnikov,... Hkrati pa je »Dialog mladih!« zame predstavljal čudovito učno izkušnjo: spoznavanje novih znanj, nadgrajevanje organizacijskih veščin, sodelovanje s fenomenalno ekipo, rušenje stereotipov, spoznavanje mladinskega dela z druge plati, spremljanje ukrepov od zasnove do realizacije, sklepanje novih poznanstev, širjenje horizonta, veliko truda in hkrati veliko zadovoljstva ob realizaciji zastavljenih ciljev.

Ana: Na začetku nisem vedela, kaj me čaka, saj sem k organizacijski ekipi prišla naknadno. Vsekakor sem zelo hvaležna za priložnost, da sem lahko sodelovala pri projektu »Dialog mladih!«, saj je bila organizacijska ekipa tista, ki mi je dajala moči in energije za nove in nove izzive. Sodelavci so enkratni in ta izkušnja timskega dela mi bo še dolgo ostala za zgled pri ostalih projektih. Strinjam se tako s Francijem kot Vesno, celoten projekt je ena velika učna izkušnja za vsakega izmed nas in sodelovanje pri tem projektu je k mojim izkušnjam doprinesel veliko več kot sem sploh lahko pričakovala.

Nina: Težko dodam kaj novega, najdem se v zapisu vseh »mojih« soorganizatorjev. Zgleda, da smo bili pravi ljudje na kupu. Ni nam bilo težko narediti več, kot je potrebno. To je pač čar mladinskega dela. Največja nagrada so tako ali tako nasmejani mladi obrazi. Vse ostalo je davek na dodano vrednost. In projekt dejansko ima dodano vrednost. (velik nasmeh)

Uroš: Velik izziv. A te imam rad. In to, da sem spet bogatejši za nova spoznanja ter predvsem Ljudi, z veliko začetnico! Odlične ljudi iz Jesenic, pa »Cela« in Male Nedelje pri Ljutomeru, pa Postojne in še in še. In seveda za te štiri fenomenalne ljudi tu! (velik nasmeh)

Želite na koncu še kaj dodati?

Franci: Na dogodkih smo večkrat dejali, da je strukturirani dialog tek na dolge proge. Če to drži imamo mladi prednost, saj bomo lahko tekli najdlje. (smeh)

Vesna: Mladi smo prihodnost družbe. Zato ne bodimo pasivni, ne posedajmo žalostni doma in ne tarnajmo ob kavi, kako težko je danes biti mlad, kako depresivne so statistike in kako ne moremo ničesar spremeniti. Lahko. Bodimo aktivni državljani. Dajmo tematike mladih na dnevni red obravnavanih tem v državi. Izkoristimo svoje potenciale, bodimo energični, radovedni, odprti za nove ideje in polni navdiha! Nič ni nemogoče!

Ana: Mladi si zaslužimo priložnost, da pokažemo svoje potenciale, da izrazimo svojo energijo in ideje!

Nina: Ah, ja, te zaključne misli. (nasmeh) Bom uporabila kar eno sposojeno od Badena Powella: »Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.«

Uroš: Dovolj je bilo govorjenja, čas je za nadaljnje (so)delovanje!

Vir: uredništvo Mlad.si
 

13. jun. 2013Konferenca o strukturiranem dialogu

»Kje smo in kako naprej s strukturiranim dialogom?«, so se spraševali predstavniki Nacionalnih delovnih skupin za strukturirani dialog, na konferenci v Bruslju.   V... več >

28. maj. 2013Strukturirani dialog z mladimi: Prekarnost in brezplačne prakse

V ponedeljek, 10. 6 2013, vas med 14:00 in 18:00, vas vabimo v prostore MISC INFOPEKA na strukturirani dialog z mladimi z naslovom: Prekarnost in brezplačne prakse.   Strukturirani dialog... več >

15. apr. 2013Nacionalno srečanje MLADI O OKOLJU

Zasadimo ideje!« sporočajo mladi z nacionalnega srečanja Mladi o okolju, ki je potekal v četrtek in petek, 4. in 5. aprila 2013 v Mladinskem centru Velenje.   Mladinski svet... več >

19. mar. 2013MSS vabi na lokalno srečanje Mladi o okolju v Ljubljani

Mladi smo prepričani, da je treba hitro in učinkovito ukrepati v smeri izboljšanja stanja na področju varstva in ohranjanja okolja, skladno s smernicami trajnostnega razvoja. Pridruži... več >

18. mar. 2013Mladi o okolju v Brežicah

Mladinski svet Slovenije je izvedel 12 lokalnih srečanj po Sloveniji, kjer so se mladi srečali s tistimi, ki odločajo (ki so odgovorni za vprašanja državljanov, tudi nas mladih). Namen... več >