Že ptički na vejah čivkajo, da je čas za spremembe. To zavedanje je dozorelo tako na ravni posameznika kot na ravni družbe. Naslednji korak, ki nas čaka, je oblikovanje jasne predstave o tem, kako naj bi sprememba izgledala in je iskanje poti, kako bomo željene spremembe dosegli. Tu obstaja več načinov in poti. Vsak od nas lahko pozitivno prispeva k novemu boljšemu svetu. V neprofitni organizaciji TiPovej! smo se tega lotili z izobraževanjem za uresničevanje idej. Aktivno se ukvarjamo z razvijanjem ustvarjalnega razmišljanja in idej, z vzpostavljen ustvarjalnega okolja in s podporo ustvarjalnih posameznikov. Naša prva ciljna skupina so mladi, ker so nosilci prihodnosti.

ZNANJE ZA SPREMEMBE JE USTVARJALNO RAZMIŠLJANJE.

Dodana vrednost znanju je danes ustvarjalno razmišljanje in ne več doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev, ki so postali sami sebi prepomembni. Ustvarjalno razmišljanje odpira oči novim spoznanjem, tudi na ravni lastne identitete, ki jo je potrebno postavljati pod žaromet stalnega izpraševanja, kar je potreba današnjega vse bolj globaliziranega sveta, v katerem se izpostavlja tudi potreba po medkulturnem učenju.

Ustvarjalno razmišljanje in znanje za uresničevanje idej je eno najučinkovitejših orodij osebnostnega razvoja posameznika na eni strani ter razvoja celotne družbe na drugi, kar vodi v boljše življenje vsakega in vseh.

V zadnjem času je v družbi prišlo do skupnega strinjanja, da so izzivi 21. stoletja ustvarjalnost in inovativnost. Poudarjanje ustvarjalnega razmišljanja vodi stran od strogo kompetenčnega pristopa, ki ocenjuje in poudarja zgolj funkcionalnost posameznih znanj. Če naj bi imela ustvarjalnost glavno vlogo v izobraževanju v sedanjosti in prihodnosti, je treba najprej oblikovati okolje za avtonomno in aktivno udeležbo mladih, vendar pod njihovimi pogoji, s spoštovanjem njihovih idej in njih samih.

SPREMENIMO SE V UČEČO SE SKUPNOST.

V zadnjih letih se poleg formalnega izobraževanja vse bolj razvija in dobiva na svoji pomembnosti neformalno izobraževanje. To je izobraževalni proces, v katerem vloga učenca prehaja v vlogo učitelja in obratno. Je namerno učenje z vnaprej določenimi učnimi cilji ter učno potjo, s katero naj bi dosegli te cilje. Neformalno učenje je učenje, pri katerem udeleženci potovanja po učni poti sami določijo učne cilje, ali pa pri njihovem določanju sodelujejo. Pomemben postane proces in osebnostni razvoj posameznika, pomemben postane način učenja in učeča se skupnost. Je alternativa formalnemu izobraževanju in v prihodnosti sigurno ne bomo več govorili o formalnem in neformalnem učenju, temveč samo o učenju. Vemo, da je treba šolski sistem spremeniti, v kaj in kako, te debate se še nismo resno lotili. Zato zaenkrat vztrajamo s tem šolskim sistemom, ki je edini, ki ga imamo.
Eden večjih problemov sistema formalnega izobraževanje je osip. Pod osipnike se šteje mlade, ki so šolanje predčasno prekinili in niso uspeli pridobiti poklica. V EU eden od šestih mladih med 18. in 24. letom, kar predstavlja 16 %, zapusti izobraževanje, ne da bi zaključil nižje poklicno izobraževanje in trenutno ni vključen v nobeno obliko izobraževanja oziroma usposabljanja. V Sloveniji šolanje opusti v nižjem poklicnem izobraževanju: po 1. letniku 14%, po 2. 25%. V srednjem tehničnem izobraževanju je osipnikov 7 %, v gimnazijah 5%. Kot eden izmed najpogostejših razlogov za predčasno zapuščanje šole mladi navajajo nezadovoljstvo z izbiro programa oziroma šole, pomanjkanje motivacije in koncentracije za učenje, izostajanje od pouka, slabo družbo, škodljive razvade, konflikte z učitelji ter težave pri posameznih predmetih, kot so na primer matematika, fizika, tuj jezik. Mladi povečini ne znajo jasno opredeliti svojih potreb in si zastaviti cilje. Soočajo se s pomanjkanjem delovnih navad, slabo samopodobo, pomanjkanjem motivacije, nezainteresiranimi starši, slabšim socialno-ekonomskim položajem družine, slabo družbo. Ko se znajdejo v težavah, ne vedo na koga naj se obrnejo. Posledica osipništva je izolacija in družbena izključenost ter z njo povezano neenakopravno sodelovanje posameznikov v družbenem življenju. Razlika med bogatimi in revnimi, aktivnimi in neaktivnimi državljani se po osamosvojitvi Slovenije veča. Izobraževanje pa je eden izmed pomembnih faktorjev, ki lahko nevtralizira socialno izključenost, in sicer tako da čim več mladih in odraslih vključi v družbeno življenje, dvigne njihov socialni status in posredno vpliva na višji standard.
Drug problem formalnega izobraževanje je, da mladi, ki diplomirajo ne dobijo svoje priložnosti na trgu dela. Med mladimi v starosti 29 let je le 48 odstotkov redno zaposlenih, povečuje pa se predvsem število brezposelnih diplomantov. Če je še leta 2000 dosežena terciarna stopnja izobrazbe za več kot dvakrat zmanjšala verjetnost, da se mlad človek znajde v položaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti izginila.
Vloga učiteljev ne more biti več v tem, da podajajo znanje in da vse vedo in vloga učenca ne, da konzumira to znanje brez notranje motivacije in brez aktivne soudeležbe v samem procesu. Prihodnost je v tem, da začnemo oblikovati formo, ki bo omogočala izmenjavo znanja ne vseh nivojih in ki bo prinesla nadgradnjo v novih spoznanjih in novih razmislekih.

KLJUČNI NOSILCI SPREMEMB NAJ BODO MLADI

Kot družba si ne moremo privoščiti, da mlade in njihov potencial ne vključimo v sedanjost in prihodnost. V naši organizaciji nagovarjamo mlade, ki jih vodijo vrednote socialnih idej in želijo oblikovati inovativne rešitve za oblikovanje boljšega sveta. So različnih izobrazb in poklicev, zanima jih delo v nevladnih organizacijah, profitnem sektorju ali oblikovanje svoje organizacije oziroma izvedba lastnega projekta. Imajo različne veščine, orodja in izkušnje. Njihovi nameni, strasti in predanost idejam, da oblikujejo pozitivno spremembo in skušajo poiskati rešitve za družbene težave.
Ustvarjalnost oziroma inovativnost sta danes odločujoča vira konkurenčne prednosti ter vse bolj predstavljata gonilno silo gospodarske rasti in razvoja. Vedno več ljudi opravlja ustvarjalne poklice, ustvarjalna okolja pa so vse bolj zaželena in cenjena. Mladim je potrebno zagotoviti okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in jih uči inovativnosti.

TiPovej! pomaga mladim na poti k samouresničitvi, tako da jih nauči uresničevati ideje. Za mlade organizira delavnice, mreženje in individualno svetovanje. TiPovej! želi narediti družbo prijazno ustvarjalnim posameznikom. Edini v tem prostoru nudijo mladim tisto,kar jim formalni šolski sistem ne nudi: varno in tolerantno okolje, ki jim omogoča realizacijo idej.

Uspešni TiPovej! pomeni več uspešnih in samozavestnih mladih, več prodornih posameznikov ali zavidanja vreden podmladek, ki lahko aktivno posega v družbene sfere ter vzpodbuja pozitivne spremembe v družbi.

S TiPovej! mladi dobijo možnost, da se počutijo dobro s samim seboj.

IDEJE ZA SPREMEMBE RASTEJO V USTVARJALNEM OKOLJU

Ustvarjalno okolje, ki spodbuja in podpira ustvarjalno razmišljanje je pogoj, saj ni nič ustvarjeno v vakumu. Okolje ima na človeka velik vpliv. Zato je potrebno vzpostavljati pogoje, ki so prijazni do nosilcev idej in do idej. Ljudem moramo omogočati eksperimentiranje, jih opogumiti, da prispevajo svoje predloge, jim dati prostor, da razmišljajo po svoje in jim ponuditi priložnost, da s svojimi idejami uspejo. Profesor Richard Florida, ki je strokovnjak za regionalni razvij, je v svoji knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda ugotovil, da za pospešitev gospodarskega razvoja določenega okolja moramo v to okolje pritegniti ustvarjalne ljudi. Razvoj regije ni več določen le z menjavo surovin, blaga, kapitala ali investicij, temveč je vse bolj odvisen od ustvarjenega okolja ter privabljanja ustvarjalne populacije.

Prve ideje se pojavijo počasi. Prave, tiste, ki prinašajo spremembe, še počasneje. Zato moramo razburkati mišljenje in zaplavati v morju idej, da bomo kot družba in posamezniki nosilci sprememb na bolje. Potrebujemo različne igralce z različnimi razmišljanji. Kar zahteva strpnost. Izogibati se moramo kritiziranju in vedeti, da nove ideje spodbujajo nove ideje. In da vsaka rešitev problema prinese nov problem. Saj vedno lahko vse naredimo še bolje in drugače.

SMO DOBRO OPREMLJENI ZA SPREMEMBE

Nove ideje si izmišlja Človek Ustvarjalec. Homo Creatus z 1,5 kilograma težki možgani in 100 miljardami živčnih celic. Ustvarjalnost ga naredi večjega kot je sam. Začne se z radovednostjo. Nove ideje prihajajo iz hotenja, drzne domišljije, misli in besede. Idejo je potrebno negovati, jo razvijati,jo dograjevati, jo sanjati, jo uresničiti. Najprej pa jo je treba izmisliti in ustvarjalno razmišljanje je proizvajalec novih idej. Biti ustvarjalen. Živeti od svoje ustvarjalnosti. Nekaterim to uspeva. Nekateri si ne predstavljajo življenja drugače. A ustvarjalni smo prav vsi.

Sprememba je izboljšava obstoječega stanja v življenju posameznika oziroma družbe, ki jo dosežemo z načrtovanimi aktivnostmi.

Ksenja Perko, TiPovej!team

TiPovej! je organizacija, ki daje krila inteligenci in energiji mladih ter skupaj z njimi gradi ustvarjalno skupnost prijazno do idej in ljudi z idejami.
www.tipovej.org

Vir: TiPovej!
 

12. jun. 2013Cirkus pri koritu – aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa

Dandanes se družbena vloga mladine zmanjšuje, mladinska kultura pa je obvisela kot ostanek med komercializacijo in marginalizacijo. Mladi izkušajo pomanjkanje avtonomnih oblik... več >

11. jun. 2013SDM za obvezni drugi tuji jezik in večjo konkurenčnost mladih!

Želi ministrstvo mladim preprečiti odhod v tujino? SDM za povečanje konkurenčnosti mladih ter ustvarjanje državljanov, ki vidijo preko svojih meja pri iskanju novih možnosti zaposlitve. V... več >

10. jun. 2013Intervju z Vladimirjem Radićem, mladinskim delavcem z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi izkušnjami prostovoljnega dela

Vladimir Radić je 29-letnik z Jesenic, ki se ukvarja z mladimi doma in po svetu, poleg tega pa skozi potovanja po svetu spoznava različne delovne sisteme, ki mu bogatijo življenje. V mladinskih... več >

04. jun. 2013Anketa med mladinskimi organizacijami - izzivi in rešitve

Obiskali smo Mladinstival – festival mladinskih organizacij in izkoristili prostor in čas festivala za anketo med mladinskimi organizacijami o izzivih s katerimi se soočajo pri svojem... več >

30. maj. 2013Izvajanje zakona o prostovoljstvu – komentar Primoža Jamška

Zakon o prostovoljstvu je bil sprejet 2011 in je v veljavi slabi dve leti. V tem času so že pokazali dejanski vplivi določitve zakona na delovanje prostovoljskih organizacij. Kaj zakon... več >