| Ne | Po | To | Sr | Če | Pe | So |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | 2 | 3 | 4 | |||
| 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 |
| 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 |
| 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 |
| 26 | 27 | 28 | 29 | |||
Urad RS za mladino je v preteklem obdobju ob pomoči Ministrstva za šolstvo in šport razvil nove mehanizme, s katerimi želi okrepiti položaj in vlogo mladinskega dela ter mladinskih struktur v Sloveniji. Eden izmed njih je Javni razpis za financiranje projektov na področju socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc v okviru Evropskega socialnega sklada.
Z razpisom je bilo vzpostavljeno delovanje 8 konzorcijskih mrež, ki vključujejo 145 partnerskih organizacij, večinoma mladinskih. Konzorcij vodi organizacija s statusom mladinske organizacije, v mrežah sodelujejo tudi druge referenčne organizacije (srednje šole, fakultete, nacionalne organizacije s področja programske mreže).
Več o konzorcijskih mrežah si lahko preberete e-Biltenu oz. na strani URSM.
V nadaljevanju pa objavljamo komentarje nosilcev mrež o poteku posameznih projektov.
Posvetovanje z mladimi v Sloveniji o temi poljskega predsedovanja »mladi in svet – participacija«.
Glede na to, da so Poljaki za čas posvetovanj izbrali poletje, ko je večina mladih na zasluženih počitnicah in so zato težje dosegljivi v živo, smo se v Sloveniji tako kot v nekaterih drugih državah odločili za proces v internetni obliki. MSS in Mreža MaMa2 smo pripravili spletno anketo, na katero smo prejeli številne odgovore mladih.
V Sloveniji so mladi predvsem izpostavili dobro sodelovanje z Balkanom, še posebej z državami bivše Jugoslavije. Poudarili so, da jim je to sodelovanje lažje, saj jih s temi državami družijo skupna zgodovina, podoben jezik in kultura. Mladi in mladinske organizacije v Sloveniji so izpostavili, da z Vzhodno Evropo in Kavkazom sicer sodelujejo, vendar ne v tako veliki meri.
Kot prepreke in ovire pri sodelovanju so izpostavili slabše poznavanje teh držav, oddaljenost in zaradi tega slabše povezave (letalske povezave, javni prevoz, …) ter tudi stereotipe. Še večja ovira pa so administracija in zahtevni formalni postopki, problemi s pridobivanjem viz in ključni problem financiranja. Poleg pomanjkanja denarja za sodelovanje, pa omenjajo nepoznavanje programov sofinanciranja in problem (ne)delovanja programa MvA (Mladi v akciji) v Vzhodni Evropi in Kavkazu ter nekoliko manjšo in manj konsistentno organiziranost mladinskih organizacij v tem delu sveta.
Mladi se zavedajo pomena mobilnosti še posebej na področju prostovoljstva in neformalnega izobraževanja. V odgovorih so nam zaupali, da imajo veliko izkušenj z mobilnostjo z državami sosedami EU, pa naj gre za osebna potovanja za lastni užitek, poletne kampe, za sodelovanje kot EVS prostovoljec v drugi državi ali za gostiteljstvo EVS-ovca pri nas, za organizacijo projekta skupaj z državami sosedami EU, za sodelovanje med nevladnimi organizacijami iz različnih držav, za mladinske izmenjave, konference, seminarje, debatne krožke, izobraževanja, študij ali prakso v tujini in še in še.
Ne glede na obliko mobilnosti, mladi priznavajo, da so njihove osebne izkušnje nepozabne in jim veliko pripomorejo k osebni rasti, razumevanju sveta, širšemu pogledu na svet in splošni razgledanosti. Prav tako mladi preko mobilnosti pridobijo medkulturne kompetence, komunikacijske veščine, spoznavajo kulturno raznolikost ter se naučijo potrpljenja in strpnosti. Krepi se njihova evropska identiteta, poleg tega pa si preko sodelovanja gradijo svojo socialno mrežo ter spoznavajo mnoge nove prijatelje. Pridobljene kompetence in široka socialna mreža pa večajo zaposljivost mladih kot posameznikov. Kot zadnje, z družbenega in kulturnega vidika mobilnost pripomore k odpravljanju stereotipov, k mirnemu sožitju med državami, k prenosu dobrih praks ter k ohranjanju in sprejemanju medkulturne raznolikosti.
Mladi poudarjajo pomen aktivne participacije in vključevanja mladih v demokratične procese za boljšo družbo in za boljšo prihodnost mladih v njej.
O posvetovanju z mladimi v Sloveniji smo pripravili tudi 8 stransko poročilo v angleščini (dosegljivo tukaj), ki je bilo poslano na Evropski usmerjevalni odbor4 in je bilo predstavljeno na Evropski mladinski konferenci v Varšavi. Hvala vsem mladim, ki ste si vzeli čas, sodelovali, prispevali svoj glas in svoje mnenje. S tem ste pripomogli k temu, da se tudi slovensko mladino sliši daleč po Evropi in zunaj njenih meja.
1 Strukturirani dialog je proces sodelovanja med državljani (v našem primeru mladimi) in odločevalci (vlade, uprave, evropske institucije) na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.
2 Ožja koordinacijska ekipa: Nina Milenković Kikelj, Uroš Skrinar in Vesna Miloševič
3 EVS – European Voluntary Service – Evropska prostovoljna služba
4 Evropski usmerjevalni odbor – European Steering Committee
5 Ožja koordinacijska ekipa: Nina Milenković Kikelj, Uroš Skrinar in Vesna Miloševič
Priponka: poročilo_o_posvetovanju_z_mladimi_v_sloveniji.pdf
V Sloveniji je v okviru procesa strukturiranega dialoga v sklopu danskega predsedovanja decembra lani in januarja 2012 med mladimi od 15 do 30 let potekal spletni posvet na temo... več >
.jpg)
Mladinski svet Slovenije in Mreža MaMa že drugič sodelujeta pri projektu strukturiranega dialoga na evropski, nacionalni in lokalni ravni v okviru drugega 18-mesečnega cikla predsedovanja... več >
Trenutno poteka drugi krog 18-mesečnega cikla strukturiranega dialoga (tj. v času predsedovanja Poljske, Danske in Cipra), katerega osrednja tema je participacija mladih v demokratičnem... več >
V torek 22. novembra 2011 je bil v Ljubljani v prostorih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje s strani Mladinske mreže MaMa, Mladinskega sveta Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za... več >
Za učinkovit napredek občin pri razvoju in uveljavljanju mladinske politike in programov razvoja mladinskega dela v občinah skrbi komisija za mladinsko politiko. Slednja svetuje predsedstvu... več >