Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 06 Mar. 2020

Anja Fortuna: "Družba ni navajena na to, da so ženske sposobne govoriti o resnih in pomembnih te

V nedeljo, 8. marca obeležujemo dan žena, dan, ko se ozremo in smo bolj pozorni na vprašanje, kje smo kot družba na področju enakih pravic žensk in moških v naši družbi. V ta namen smo povabili k intervjuju eno vodilnih dam v mladinskem sektorju, Anjo Fortuna, direktorico Mladinskega sveta Slovenije (MSS). Vendar smo že ob pisanju tega intervjuja prišli do paradoksa. Gre za to, da je intervju nastal z namenom opozarjanja in dviganja zavesti o enakopravnosti pravic vseh deklet, gospodičen, gospa, žen, dam, mater, ob prihajajočem dnevu žena. Za kaj gre? Namreč v namen vikanja (ne glede na spol osebe, ki jo ogovarjamo) uporabljamo 2. osebo množine moškega spola, torej ženska oblika ni dovoljena ("odšla ste"...npr. je nepravilna raba in gre za polvikanje, pravilna je moška oblika torej: "odšli ste"). Ker v intervjujih praviloma vse, s katerimi se pogovarjamo, vikamo, gre za osnovno vljudnost, se pri pisanju tega intervjuja, glede na njegovo temo, zastavi vprašanje: kje smo danes na področju enakih pravic žensk in moških? V ta namen in v počastitev vseh žensk, ne glede na starost in nikakor iz razloga, da gre za pomanjkanje spoštovanja do intervjuvanke, smo se tokrat odločili, da uporabimo tikanje, ki omogoča naslavljanje ženske. Pogovarjali smo se z Anjo Fortuna, predsednico Mladinskega sveta Slovenije o tem, kako je biti ženska na vodilnem položaju, zakaj je pomembno, da imamo dan žena tudi v 21. stoletju in še. Vabljeni k branju!

Za začetek prosim, da bralkam in bralcem zaupaš svojo pot, ki te je pripeljala do sedanjega položaja v mladinskem sektorju? 

Svojo pot v mladinskem sektorju sem začela pri žirovskih skavtih, tam sem se še  plazila, ko pa sem enkrat vstopila v Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) pa sem zares začela hoditi po poti, ki me je pripeljala do sem. V obdobju aktivnega delovanja znotraj ZSPM sem bila aktivna tudi v Klubu idrijskih študentov, kjer sem dva mandata opravljala funkcijo predsednice in eno leto svetnice pri Zvezi ŠKIS. Prav tako sem takrat postala članica skupščine Mladinskega centra Idrija, to vlogo pa opravljam tudi danes. Mladinski svet Slovenije sem tako spoznala kot predstavnica podeželske mladine, in leta 2016 bila najprej izvoljena na mesto podpredsednice MSS za mednarodno sodelovanja in leta 2018 še na mesto predsednice.  

Se ti dozdeva ali si kadar koli občutila, da je v mladinskem sektorju biti ženska prednost in če da, zakaj, oziroma zakaj ne? 

Tukaj težko posplošujemo, da ti pripadnost ženskemu spolu prinaša prednosti. Mislim, da je vse odvisno od posameznic in situacij. Včasih prinaša prednost, včasih pač ne. Meni osebno  je vsekakor biti ženska prednost, predvsem zato, ker jaz kot ženska v delovanje prinesem neko svojo energijo. Je pa ženskam, ki že imajo svojo družino težje, saj je mladinski sektor izjemno dinamičen in je s tem usklajevanje življenja in službe težje. 

Imaš morda občutek, da se morate uspešne ženske na vodilnih položajih bolj dokazovati kot moški? Če da, zakaj in kje se to najbolj kaže? 

Prisoten ni le občutek temveč tudi zavedanje, da se moramo ženske na vodilnih položajih bolj dokazovati kot moški. Od žensk se pričakuje, da bodo, poleg strogosti in obnašanja kot pravi šef, bolje izkazovale tudi svojo bolj nežno plat. Sama to vidim tudi pri tem, da moram stalno dokazovati, da si to funkcijo zaslužim. Se pa moraš dokazovati vsem, ne le moškim. Velikokrat ostale ženske tukaj ne pomagajo ampak ti na žalost delovanje le otežujejo. Smo pa od majhnih nog navajeni, da o resnih stvareh govorijo večinoma moški. Kot mlade ženske tako nimamo dovolj dobrih vzorov, in niti družba ni navajena na to, da so ženske sposobne govoriti o resnih in pomembnih temah. 

Kateri so najpogostejši izzivi, s katerimi se danes na trgu dela srečujejo mlade uspešne ženske?

Najpogostejši izziv je vsekakor usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja. S tem se mlade ženske soočajo še preden pridejo do zaposlitve, saj veliko delodajalcev ženskam ne namenja pomembnih delovnih mest, ker pričakujejo, da bodo kmalu odšle na porodniško in za službo ne bodo več imele pričakovanih 150 odstotkov časa in energije. Njihovi moški kolegi se tako lahko po lestvici navzgor gibljejo hitreje. Velikokrat pride tudi do seksističnih komentarjev in drugega šikaniranja.

Pogrešaš več žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji ali v mladinskem sektorju? 

Vsekakor pogrešam več žensk na vodstvenih položajih v vseh sferah družbe. Mladinski sektor tu ni izjema. Že sama statistika je na tem področju izjemno slaba. 

Kako se počutiš kot ženska, ki ima v večji meri stiki z moškimi odločevalci? Kje vidiš prednosti ali slabosti te relacije? 

Odločevalce jemljem kot osebe, ki opravljajo določeno funkcijo. To, da so večinoma moški, je žalostno, ampak na moje delovanje to ne vpliva. Ker verjamem v enakost spolov se z njimi pogovarjam tako, kot bi se s komer koli. 

Vesna Godina je v nekem komentarju dejala: "Več kot očitno je, da 8. marec še kako potrebujemo. Kajti treba je premisliti nove oblike izkoriščanja žensk. In domisliti strategije boja zoper to izkoriščanje. Ki danes niso iste kot pred sto leti. Leta 68. Ali pred le nekaj desetletji." Zakaj je dan žena po tvojem mnenju, kljub temu, da gre za praznik, ki smo ga začeli obeleževati v prvi polovici prejšnjega stoletja, potrebno osmišljati tudi danes. Ali obratno: zakaj ga ni več potrebno, če si tega mnenja?

Obeleževanje 8. marca je vsekakor še vedno izjemnega pomena. Ne glede na ves napredek, se ženske še naprej soočamo z izzivi tako sodobnega časa kot starih, preveč zasidranih navad. Ženske smo danes še vedno smatrane kot šibkejši člen in izjemno daleč smo do enakega in pravičnega obravnavanja. 

Kaj lahko mladinski sektor ponuja mladim na področju izenačenja pravic med spoloma?

Mladinski sektor lahko naredi veliko predvsem pri opolnomočenju mladih žensk. Tudi mene je aktivno sodelovanje v mladinskem sektorju okrepilo z dodatnimi kompetencami in samozavestjo, ki mi pomagajo, da se prebijem v tem svetu. Prav tako je mladinski sektor izjemno pomemben pri postavljanju te teme na agendo. Brez mladinskega sektorja se vsekakor o teh temah ne bi toliko pogovarjali.

Kateri stereotipi o ženskah na vodilnih položajih ne držijo in ali kateri morda držijo. In v kateri panogi najdemo največ tovrstnih stereotipov?

Najpogostejši stereotip, ki sem ga zasledila je, da ženske ne morajo biti dovolj fokusirane na službene obveznosti, saj imajo doma več dela kot moški kolegi. Vsekakor bi rekla, da je res, da imamo ženske doma več dela, ampak nikakor zato nismo manj fokusirane v službi. Da dokažemo nasprotno moramo tako dati več kot sto odstotkov energije. Najpogostejši so po mojem mnenju v panogah, kjer je žensk manj in tako ni dovolj možnosti, da bi te stereotipe razbili.

Kakšen bi bil tvoj nasvet, kot uspešne ženske mladim ženskam, ki se znajdejo na začetku svoje karierne poti?

Moj nasvet bi bil čisto preprost: Zaupaj v svoje sposobnosti in se ne predaj. Pomembno je, da se o enakopravnosti spolov ne pogovarjamo samo ženske, ampak vsi stopimo skupaj, kajti le tako lahko kot družba napredujemo.

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: matej Pušnik, arhiv MSS 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

75494

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino