Duševno zdravje je izrednega pomena za zdravje posameznika in družbe kot celote, a epidemija koronavirusa in z njo ukrepi zapiranja, omejevanja aktivnosti, šolanja na daljavo in upada delovnih mest je med mladimi negotovost za prihodnost še poglobila ter okrepila občutek osamljenosti in stresa, ki sta ključna dejavnika pri poslabšanju duševnega stanja.

Tudi raziskava Mladina 2020, ki ugotavlja položaj mladih v Sloveniji v zadnjih desetih letih, je pokazala, da se je delež mladih, ki čutijo osamljenost, v desetih letih povečal za 76 odstotkov, delež mladih, ki čutijo stres večino dni v tednu, pa za 110 odstotkov.

Vsi trendi jasno kažejo, da se duševno zdravje mladih danes kaže kot eden ključnih izzivov mladinske politike. Prav zato so ugotovitve raziskav o osamljenosti, zaskrbljenosti, povečanem stresu in znatnem upadu splošnega zadovoljstva mladih z življenjem izredno zaskrbljujoče. 

Na Mreži MaMa so za zagovorniške namene in v okviru aktivnosti projekta “Mladinski centri za duševno zdravje mladih” oblikovali vprašalnik o duševnem zdravju mladih v času pandemije covid-19, s katerim so želeli pridobiti informacije in mnenja mladinskih centrov o potrebah mladih na področju duševnega zdravja.

Mladinski centri so pomemben akter družbenih sprememb skozi izvajanje mladinskega dela, saj omogočajo razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih posameznikov, razvijajo in izvajajo programe na področju informiranja in svetovanja, sodelujejo pri izvajanju mobilnosti mladih, spodbujajo aktivno državljanstvo ter zagotavljajo ustrezne prostorske razmere in usposobljen kader za podporo mladinskemu delu.

Na vprašanja o izkušnjah z mladimi in o delovanju na področju duševnega zdravja je odgovorilo 42 mladinskih centrov iz cele Slovenije.

Od tega jih 40,5% ocenjuje, da je bilo splošno duševno zdravje mladih pred pandemijo slabše, 42,9% je v času med in po pandemiji covid-19 na tem področju med mladimi opazilo poslabšanje, slabih 12% pa je mnenja, da se stanje v primerjavi s časom pred epidemijo ni bistveno spremenilo. Kljub temu 40 od 42 mladinskih centrov na podlagi izkušenj meni, da je pandemija covid-19 negativno vplivala na duševno stanje mladih.

V času pred epidemijo se je 76,2% mladinskih centrov pri mladih srečevalo z motnjami pozornosti, sledijo pa jim anksiozne motnje (57,1%) in depresivnost, ki jo je pri mladih zaznalo 23 (54,8%) mladinskih centrov. V 31% mladinskih centrov so se pred epidemijo srečevali tudi s samopoškodovalnim vedenjem, 26,2% jih je opazilo tudi motnje hranjenja, nekaj pa se jih je srečevalo tudi s samomorilnostjo in psihotičnimi motnjami (19%) in apatijo ter letargijo oz. duševno otopelostjo (2,4%).

Med epidemijo je 69% mladinskih centrov opazilo porast števila mladih z duševnimi težavami, ostalih 31% pa razlike s časom pred epidemijo ni zaznalo.

V tem času je opaziti tudi porast števila mladinskih centrov, ki so se srečevali z določenimi duševnimi težavami mladih. Med epidemijo se jih je namreč 66,7% srečalo z anskioznimi motnjami in motnjami pozornosti, 61,9% z depresivnostjo mladih, v porastu pa so bile tudi psihotične motnje, ki jih je med epidemijo opazilo 33,3% mladinskih centrov.

Razlogi za poslabšanje duševnega zdravja mladih med epidemijo so različni. Kar 38 od 42 mladinskih centrov meni, da je porast duševnih motenj posledica socialne izolacije in občutka osamljenosti, 87,5% razlog vidi v v prostorski stiski, 80% pa jih meni, da je tudi nefunkcionalno družinsko okolje med epidemijo postalo eden od izrazitih razlogov za porast duševnih težav pri mladih.

S tematikami duševnega zdravja se na mesečni ravni srečuje 40,5%, vsi pa v sklopu svojega delovanja na tem področju ponujajo različne aktivnosti, od tega jih 97,6% nudi preventivne (ozaveščevalne kampanje, informiranje in ozaveščanje mladih, destigmatizacija duševnih težav), 75,6% pa tudi kurativne aktivnosti, s katerimi mladim nudijo neposredno pomoč pri njihovih duševnih težavah.

Pri tem 19 mladinskih centrov nudi možnost osebnega pogovora in svetovanja, 25 pa mladim v primeru duševnih težav pomaga poiskati ali pa neposredno nudi strokovno psihološko pomoč. Mnogi ponujajo tudi programe svetovanja in samopomoči, individualna svetovanja in podporne skupine, eden od mladnskih centrov pa je celo vzpostavil anonimni telefon, kjer se mladi lahko o svojih težavah pogovorijo s psihologinjo.

Tudi sicer se pri soočanju z duševnimi stiskami mladih kar 80,5% mladinskih centrov povezuje z zunanjimi strokovnjaki, institucijami in organizacijami.

Po mnenju 16 mladinskih centrov mladi v okviru duševnega zdravja potrebujejo predvsem možnost osebnega pogovora in socializacijo z vrstniki, 13 jih opaža potrebo po strokovni obravnavi v neformalnem okolju, 6 mladinskih centrov pa je mnenja, da mladi potrebujejo prostore, kamor se lahko zatečejo po pomoč in se odmaknejo od težav. 

Tako je 25 mladinskih centrov zatrdilo, da bodo tudi v prihodnje mladim nudili podporo, svetovanje in možnost pogovora z zunanjimi strokovnjaki, 14 pa jih bo pozornost namenilo tudi informiranju, ozaveščanju, zgodnjemu prepoznavanju težav in preventivnim aktivnostim. Mnogi v prihodnosti  načrtujejo organizacijo projektov na temo duševnega zdravja, prav tako pa bodo mladim na voljo spletne svetovalnice.

Mladinski centri bodo tako tudi v prihodnje predstavljali pomembno vlogo pri ozaveščanju, preprečevanju in reševanju duševnih težav mladih. Nudili bodo podporo, vključujoče prostore, aktivnosti in svetovanje in s tem pripomogli k reševanju problematike duševnega zdravja med mladimi.