Mobilnost mladih / Prostovoljstvo

Intervju z Javijem Hernándezom Castrom, mladim ESE prostovoljcem

2. 8. 2022 avtor: Uredništvo

Javi Hernández Castro je 27 letni prostovoljec programa Evropske solidarnostne enote (ESE) iz Španije, ki se je po zaključju prostvoljskega programa odločil ostati v Sloveniji, kjer je trenutno zaposlen kot raziskovalec na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o njegovi prostovoljski izkušnji v Zavodu BOB.

Kaj je bila tvoja glavna motivacija, da si se pridružili evropski solidarnostni enoti?

Kljub temu, da prihajam iz tehničnega okolja, me je že nekaj let zanimalo področje mladinskega dela in neformalnega izobraževanja. Zato sem, da bi se poglobil v temo, razmišljal o izvedbi enoletnega ESE programa, povezanega s takimi dejavnostmi.

Zakaj si za destinacijo izbral Slovenijo?

Ko sem se prijavil na portal European Solidarity Corps, je bilo na voljo več kot 200 priložnosti za prostovoljstvo, med katerimi sem lahko izbiral, zato sem moral nekako filtrirati. Spomnil sem se, da sem se ob prvem obisku Ljubljane leta 2012 s prijatelji pogovarjal o tem, kako lepa je Ljubljana in kako bi rad tu živel za kratek čas. Torej, ko je prišel čas za izbiro, kam naj grem na ESE, sem pobral to idejo iz preteklosti in jo uresničil. Sprašujem se, ali bi Javi iz leta 2012 premislil o teh besedah, če bi vedel, da bo postalo resnično.

Lahko opišeš svoj dan kot prostovoljec? Kakšna je bila tvoja vloga v organizaciji, katere naloge si opravljal … ?

Moje glavne naloge so bile usmerjene v ohranjanje delovanja in dobre kondicije mladinskih centrov Bob in Ulca. To je pomenilo biti tam z udeleženci, organizirati nekatere dejavnosti in delavnice ter vsakdanja opravila, kot je odhod v supermarket ali čiščenje. Kljub temu je bil vsak dan v Zavodu Bob drugačen, saj so bile aktivnosti zelo pestre. Na primer, povsem normalno bi bilo, da bi se zjutraj vozil z avtom in šel na srečanje s partnersko nevladno organizacijo za odobritev projekta, zvečer pa organiziral karaoke večer na ULCA, kjer bi prišlo več kot 20 ljudi in bi se imeli lepo.

Kateri so glavne kompetence, ki si jih pridobil po koncu tvoje izkušnje kot član ESE?

Sposobnost timskega dela, organiziranja in določanja prioritet ob upoštevanju glavnih ciljev. Tudi Zavod Bob me je zelo podpiral pri vsaki ideji ali projektu, ki sem ga imel, tako da se je tudi moj občutek za iniciativo močno izboljšal.

Bi ESE priporočil mladim? Zakaj?

Vsekakor ja. To je odlična priložnost, da se vključite v lokalno skupnost, pridobite nove veščine, prakticirate tiste, ki jih imate, in se osebno razvijate. Spoznaš neverjetne ljudi, ki ti bodo spremenili življenje in kdo ve, kaj bo prišlo kasneje, morda se boš znašel v tej državi več kot tri leta kasneje!

Kako si doživljal življenje v Sloveniji v primerjavi z domovino?

Glavne spremembe v mojem življenju, ko sem začel ESE, niso bile povezane z državo, ampak z življenjskim slogom prostovoljca. Ker sem našel tako prijetno okolje, sem se zelo enostavno prilagodil Ljubljani in razširil svoj socialni mehurček. Zelo hitro sem spoznal veliko ljudi in hitro spoznal mesto. Ni minilo dolgo, ko sem Ljubljano poklical »dom«. Tu mi je najtežji izziv jezik, čeprav poznam osnove, se še vedno ne morem normalno pogovarjati v slovenščini in včasih me to sesuje. Na srečo vsi moji tesni prijatelji tukaj govorijo angleško (ali špansko) in zelo razumejo jezikovno oviro. Res sem hvaležen za to.

Po koncu prostovoljnega dela si se odločili ostati v Sloveniji. Kaj te je prepričalo, da si ostal?

Varna mreža prijateljev in krajev, ki sem jih ustvaril v svojem letu prostovoljstva. Veliko mojih prijateljev je bilo mednarodnih prostovoljcev, ki so odšli v svoje države, ko smo končali prostovoljno leto, nekateri pa smo ostali in nadaljevali naše prijateljstvo. Tudi bivši sodelavci, prostovoljci in udeleženci Boba so mi veliko pomagali, da sem se počutila kot doma. Ko živiš daleč stran od svoje domače države, je pomembno, da najdeš ljudi, ki bi ti pomagali, ko to potrebuješ, in te vključili ter sprejeli kot del sebe. To sem našel in zdaj sem zelo vesel, da jih lahko imenujem moji prijatelji in če sem še tukaj, je to zagotovo zaradi njih.

Kakšno je tvoje sporočilo mladim v Evropskem letu mladih?

Poglejte okoli sebe in ugotovite, da smo vsi na istem čolnu. Zberimo se in sodelujmo, da ustvarimo stvari, pomagamo drug drugemu in zgradimo nekaj pomembnega. Obstajajo alternative padcu v strupene rutine sovraštva, tekmovalnosti in hitenja, ki nas obdajajo. Kamorkoli greš, so čudoviti ljudje, le najti jih moraš. In boš.