Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 10 Feb. 2022

Intervju z Lovrencom Habetom: "Če pri neki ideji začne srce hitreje utripat, je to to."

Lovrenc Habe, prejemnik nagrade Univerze na Primorskem za najbolj uspešne in prodorne študente, je bil v času svojega študija na Pedagoški fakulteti UP pobudnik mnogih projektov, še posebej na področju kulture. Nazadnje je sodeloval pri ustvarjanju dokumentarnega filma o kreativnosti v koprskih šolah - več o projektu in njegovih rezultatih lahko preberete tukaj. Z njim smo se pogovarjali o projektih, ki jih mladi ustvarjajo za mlade, kreativnih procesih in vključevanju mladih v (lokalno) politiko.

Za začetek nas zanima, kaj te je pritegnilo k študiju razrednega pouka? Te je delo z otroci in mladino od vedno veselilo?

Na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem sem prišel po naključju. Bivši cimer iz dijaškega doma je svojo punco peljal na informativni dan v Koper in me povabil zraven. Koprčani so me z glasbo, igrivostjo in izvirno predstavitvijo takoj navdušili in ni mi žal, da sem študiral razredi pouk. In ja, delo z otroki in mladino me je veselilo že odkar pomnim. 

Nazadnje si sodeloval pri dokumentarnem filmu, ki se je osredotočil na ustvarjalnost v šolah Mestne občine Koper. Zakaj ste se odločili prav za to tematiko?

 S filmom smo želeli ugotoviti, ali je v šolah 21. stoletja dovolj prostora za ustvarjalnost učencev ter dijakov in ali ima ustvarjalni učitelj podporo sistema za kreativen način dela. 

Kaj so bile glavne ugotovitve po zaključenem projektu?

Ugotovili smo, da obstaja veliko različnih načinov dela, a je velika odgovornost ravnateljev, ki morajo spodbujati in omogočati tak način dela. Šole imajo precej obogatitvenih programov (klekljanje, šolski vrt, gibalne ure, gospodinjski krožek, čebelarstvo, tačke pomagačke, ex tempore, delo s 3D printerjem) in sodobnih didaktičnih strategij (fit pedagika, sodelovalno poučevanje tujega jezika, delo v laboratoriju, kleparski delavnici, učni trgovini). V filmu smo prikazali tudi ustvarjalne delavnice (barvanje zidka, izdelava barčic, likovna terapija). Glavna zaključna misel pa je: Za ustvarjalen pouk je potreben ustvarjalen učitelj.

V času študija si bil pobudnik in koordinator različnih akcij in projektov za mlade. Na kateri projekt si najbolj ponosen in zakaj?

Dolgoročno gledano sem najbolj ponosen, da mi je uspelo združiti občino Idrija in Kmetijsko-gozdarsko zadrugo, da so zamenjali streho našega doma krajanov v Črnem Vrhu, saj je že puščala. Zato bodo lahko mladi zanamci na Črnovrški planoti še ustvarjali in delali v njem, drugače bi lahko šel kulturni dom po poteh mnogih, ki so danes v Sloveniji privatizirani ali pa jih sploh več ni.  Na fakulteti sem najbolj ponosen na projekt "Od PEF-a do Triglava," v katerem smo s študenti in profesorji osvojili mnogo hribov in gora, z zaključkom na naši najvišji gori.  Zelo ponosen sem tudi na ustanovitev in dvoletno vodenje PEF Teatra in obuditev študentskega časopisa zato, ker sem si obogatil življenje in ustvarjal s čudovitimi ljudmi. 

Kje pa sam črpaš navdih in ideje za tvoje mnoge projekte?

Ideje pridejo same od sebe, ko najmanj pričakuješ. Pridejo zjutraj, zvečer, na kosilu, sprehodu, po prireditvah, v sanjah, med gledanjem filma, debatiranju s prijatelji in sorodniki, med poslušanjem poročil, skrolanjem po telefonu, v hribih ... Važen je odprt um. Za (dokumentarne) filme, ki smo jih zadnja leta snemali v domačem kraju, dajejo namige sokrajani. 

Imaš kakšen nasvet za mlade, ki si želijo ustvariti svoj (kreativen) projekt, imajo ideje, pa ne vedo kako in kje začeti?

Če pri neki ideji začne srce hitreje utripat, je to to. Če se to ne zgodi, se raje ne loti. Zamisli si celoten potek dogodkov in opravil, ki jih moraš naredit (itak se vmes vse spremeni, a pot mora biti vsaj okvirna) in jasno definiraj cilj oz. izdelek. Vmes prespi in nato idejo z navdušenjem in vso iskrenostjo predaj naprej sodelavcem, v kolikor rabiš sodelavce. Če kolegi ideje ne začutijo, tudi ne gre skozi. Fino pa je tudi imeti "tretje oko" starejšega izkušenega mentorja, na katerega se obrneš samo takrat, ko ti ne gre. Klic v sili, ki ga redko uporabiš. Nujno je, da znaš tudi dobro razporediti delo in da si, če si glavna, gonilna sila projekta, dosleden. Aja, pa ne obupat, če v prvo ali drugo ne gre, ali če dobiš kako poleno pod noge.

Kakšne so tvoje izkušnje pri ustvarjanju projektov za in z mladimi, kakšni so po navadi odzivi mladih in okolice?

V preteklih letih sem živel in deloval na treh koncih - v Kopru, Kranju in domačem Črnem Vrhu, malo tudi na Medvedjem Brdu in Debelem rtiču in povsod so neke specifike, katerim se moraš prilagoditi. Govorim o metodah dela, prostorskih pogojih, načinu komunikacije in plačila. Za svoje delo z mladimi sem bil plačan v Kranju in na Debelem rtiču in tam sem bil zaradi tega že dovolj motiviran za vestno opravljanje dela. Nekoliko več motivacije sem potrebovali v Kopru, a je tam bila ekipa v teatru in študentskem svetu tako prodorna, da smo vse naredili, kot je treba. Tudi na Medvedjem brdu in Črnem Vrhu smo dosegli vse zastavljene cilje - na Medvedu gledališko igro na prostem s 13-timi ponovitvami z odličnim odzivom publike. Tam smo res delali za svojo dušo in zadovoljstvo drugih. Na Črnovrškem pa smo že vsak kotiček posneli s kamero in naredili več manjših prireditev za krajane. Okolica - odrasli so torej zadovoljni, ko vidijo aktivno mladino, mladi pa, če se v projektu vidijo, lahko začnejo tudi živeti za dotične projekte.

Izrazil si zanimanje za vključevanje v politiko. Meniš, da so mladi, ki bi se želeli vključiti v lokalno, pa tudi nacionalno politiko dovolj slišani, njihove ideje upoštevane?

Tudi v dveh dijaških domih, kjer sem imel priložnost delat kot vzgojitelj, sem opazil neskončno morje idej, sposobnosti in motivacije mladih, ki so bili "živi" v najširšem pomenu besede. Potrebovali so le nekaj spodbude, da so se zagnali v delo.  Zgolj izkušnje so tisto, ki mladega človeka loči od starejšega. In zato se mladi generalno gledano ne radi vključujejo v politiko, ker nimamo pojma, kako to gre in nam je preveč tuja. 

Idrijski župan je konec leta ustanovil posvetovalno telo - komisijo za mlade, v katero sem vključen. Strmel bom k uresničevanju participativnega proračuna, kot ga poznajo že številne občine. V trenutku, ko bodo mladi pred seboj videli, da se je v kraju nekaj zgodilo samo zato, ker so na nekem mini referendumu dali glas eni konkretni stvari (naj bo to nova gugalnica, nov gol, hud žur, ali pa biljard v mladinski sobi), jih bo začela politika bolj zanimat. 

Letošnje leto je evropsko leto mladih, kakšne so tvoje želje na področju mladih za to leto?

Študenti smo v zadnjih dveh letih ostali brez študentskega življenja - odpadla je vsa obštudijska dejavnost. Če kogarkoli od odraslih vprašam, kako se je imel v času študentskih let, nihče ne bo začel govoriti o predavanjih ... No, o čem pa bomo govorili študentje, ki so študirali v zadnjih dveh letih?

Želim si, da bi spet zagnali obštudijsko dejavnost. 

Želim si tudi, da bi možje iz študentske organiziranje Slovenije in tiste na Primorskem, začeli delovati transparentno. Denarja, namenjenih študentom je veliko. A kaj, ko zares ne pride do njih. A to druga zgodba. In edina, ki mi v času dela z mladimi in za mlade, ni bila všeč.

Vir: uredništvo Mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

94882

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino