Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 16 Jun. 2022

Intervju z mlado poslanko Saro Žibrat

V uredništvu mlad.si smo se tokrat pogovarjal z mlado poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, Saro Žibrat, ki je svojo politično pot začela v lokalni mladinski iniciativi v Pomurju. Z nami je delila svoje izkušnje z aktivno participacijo mladih in poglede ter prihodnje načrte na področju mladinskih politik.

Kje se je začela vaša politična pot?

Čeprav sem že tekom dijaških in študijskih let bolj ali manj spremljala politiko, se udeleževala debatnih turnirjev, tudi protestov, sem se resnično aktivirala šele v preteklem letu. Začelo se je s pomočjo zbiranja podpisov za referendum o pitni vodi, nato smo po navdihu organizacij, kot so Mladi za podnebno pravičnost, Danes je nov dan in Inštitut 8. marec, tudi sami ustanovili lokalno mladinsko iniciativo. Tega v manjših krajih primanjkuje, aktivnosti so skoncentrirane v študijskih središčih in prav je, da se mladi tudi na obrobjih začnemo bolj vključevati v lokalno samoupravo. To družbeno aktivacijo je lokalno prebivalstvo očitno prepoznalo in na podlagi njihovega zaupanja sem potem tudi sprejela povabilo h kandidaturi.

V čem vidite največji izziv zase kot novoizvoljena mlada poslanka?

Biti resnično slišana. K sreči nas je kar nekaj novih mladih poslank in poslancev, zato bo naš glas še močnejši. Naša naloga je, da damo jasno vedeti ostalim, interese koga zastopamo in na kakšen način želimo te interese uresničevati. Želimo si drugačne politike, ki upošteva civilno družbo in deluje transparentno. V naši poslanski skupini posluh za mlade je in tudi način delovanja je svež. Smo avtonomni, razvijamo lastne ideje, se povezujemo, pri delu imamo v mislih ljudi, ki so nam zaupali mandat.  

Kako boste mladi poslanci zastopali glas mladih, kaj bodo vaša skupna prizadevanja?

Aktivno se mislimo vključevati v reševanje problematik, ki se najbolj tičejo mladih. To je zagotovo stanovanjska politika, kjer je civilna družba že pripravila zakonsko podlago za ustanavljanje stanovanjskih zadrug, zdaj moramo le vzpostaviti dialog in premakniti stvari naprej. Pomembna se mi zdi tudi ureditev prekarnega dela, ki v največji meri škoduje ravno mladim. Nestabilne oblike delovnega razmerja nam ne dajejo tiste varnosti, na podlagi katere bi se odločali za nakup stanovanja, ustvarjanje družine. Na področju energetske krize pa bomo morali vseskozi opozarjati na to, da se le-ta ne bo reševala v škodo okolja. Ne želimo zopet narediti koraka nazaj in začeti razmišljati o nadomestnih virih, ki se odmikajo od obljub podnebne pravičnosti.    

Katere prioritete na področju mladinskih politik bi morala nasloviti vlada in kakšne ukrepe predlagate?

Letos bomo dobili novo Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino, ki bo usmerjala mladinsko politiko za naslednjih deset let. Posveti z mladimi so bili opravljeni, naša naloga je, da njihove želje upoštevamo. Predvsem izobraževalni sistem bo moral postati bolj agilen, da bo ustrezno pripravil mlade za poklice, ki se vse hitreje spreminjajo. Prenova učnih načrtov s poudarkom na praksi in medpredmetnemu povezovanju, spodbujanje vajeništva, štipendiranja, ustanavljanja zagonskih podjetij – vse to bo mladim olajšalo vstop na trg dela in posledično osamosvojitev.

Kaj pa na področju mladinskega dela?

Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri aktivni družbeni participaciji mladih, pridobivanju delovnih izkušenj, pa tudi razvijanju sočutja do sočloveka in narave v okviru prostovoljstva. Mladinski centri in delavci morajo imeti zagotovljene stabilne vire financiranja in pogoje za delovanje, za kar je potreben jasen pravni okvir tako na ravni države kot lokalnih skupnosti. Podobno velja za kulturni sektor. To, da ima neka občina kulturni in mladinski center ter certifikat »Mladim prijazna občina«, bi moral biti standard, ne privilegij.

Kakšne so vaše izkušnje z aktivno participacijo mladih v družbi?

Pozitivne, sploh v zadnjih letih. Mladi so se začeli jasno opredeljevati do podnebnih sprememb, organizirati gibanja, referendume, iskati lastne zakonske rešitve za stanovanjsko problematiko, tudi njihova prisotnost na mladinskih dialogih in posvetih je pohvalna. Če mladim daš priložnost, da so slišani, se bodo odzvali, če jim te priložnosti ne daš, pa bodo slej ko prej našli svoj način, da izrazijo nezadovoljstvo. Zdaj imamo kot družba priložnost, da na vse močnejši želji mladih po participaciji gradimo. Še naprej bo treba izboljševati ne le volilno udeležbo mlajših generacij, ampak tudi njihovo kandidaturo na listah.

Kako bi mlade spodbudili k aktivni participaciji v družbenih procesih, tudi v politiki?

Največ lahko storimo v okviru izobraževanja, s posodobitvijo učnih načrtov in večjim poudarkom na državljanski vzgoji. Mladi se neradi vključujemo v procese odločanja, ker nimamo veliko stika z lokalnimi in državnimi organi, premalo razumemo, kako deluje volilni sistem, kakšne pravice in demokratične vzvode imamo na voljo. S tem se nekateri spoznavajo v mladinskih, študentskih in nevladnih organizacijah, ki so ravno zato pomemben člen pri vzgajanju aktivnih državljanov. Za večino pa politika ni nekaj, kar bi jih zanimalo, volitev ne dojemajo kot demokratične dolžnosti ali pa se ne čutijo dovolj opolnomočene, da bi se suvereno odločali in opredeljevali. Kar se tiče izboljšanja volilne udeležbe je zato ključna ustrezna državljanska vzgoja, priložnost pa vidim tudi v uvedbi e-referendumov in e-volitev.

Kaj je vaše sporočilo mladim v evropskem letu mladih?

Odločevalci so se začeli zavedati, da si mladi želimo biti slišani, zato so leto 2022 posvetili ravno nam. A to naj bo le začetek. Čas je, da se tudi mladi začnemo neposredno politično udejstvovati in kandidirati na lokalnih in državnih volitvah. Samo takrat, ko bomo imeli zadosten delež mlajših predstavnikov ljudstva v občinskih svetih in državnem zboru, bomo imeli dejansko moč spreminjati politiko in efektivno naslavljati probleme celotne družbe.

Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

64986

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino