Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 12 Dec. 2019

Peter Svetina: "Vse človekove pravice izhajajo iz dostojanstva. Tu se vse začne in vse konča"

10. decembra smo obeležili mednarodni dan človekovih pravic, dan, ko se spomnimo na sprejetje Splošne deklaracije o človekovih pravicah in opomnimo na njeno vsebino. Temeljne človekove pravice in temeljne svoboščine v Republiki Sloveniji, kadar pride do suma kršitve pravic, zagovarja in varuje inštitut Varuha človekovih pravic RS (Varuh). Varuh je ustavna kategorija, ki ne sodi ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo oblasti. Predstavlja funkcijo nadzornika oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine in je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. Vsakdo, ki meni, da so mu kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko poda pobudo za začetek postopka pri Varuhu, postopek pa lahko začne tudi Varuh na lastno pobudo. Varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Specialni pedagog g. Peter Svetina je v januarju letos začel svoj šestletni mandat kot peti Varuh človekovih pravic v Sloveniji. Z njim smo se o pravicah mladih in njegovem delu Varuha pogovarjali v luči mednarodnega dneva človekovih pravic, ki je letos potekal pod geslom "Mladi za človekove pravice". Vabljeni k branju njegovih misli. 

Od vašega imenovanja mineva slabo leto. Na katerem področju zaznavate največ kršitev? 

Največ kršitev pravic se nanaša na neupoštevanje načela pravičnosti in dobrega upravljanja. To pomeni, da organi delujejo prepočasi, predolgo rešujejo vloge, pri odločanju prekoračijo vse razumne in zakonske roke. Vsi vemo, da je hitro odločanje izjemno pomembno, še posebej pri reševanju vlog za priznanje pravic iz javnih sredstev ali oblik socialne pomoči, ki vplivajo na življenje posameznika. Potem so tu kršitve drugega člena Ustave, ki govori, da je Slovenija pravna in socialna država. Pogosto so kršene pravice otrok ter osebnega dostojanstva in varnosti. 

V kolikšni meri se na vas obračajo mladi in s kakšnimi problemi?

Mladi se ne obračajo pogosto na nas. Večkrat to storijo njihovi starši, centri za socialno delo, šole. Na nas so se na primer obračali študenti invalidi, ki niso imeli zagotovljenega brezplačnega prevoza. Varuh je kar šest let opozarjal odgovorne, da so zato študenti invalidi diskriminirani. Zdaj nam je uspelo in bodo od 1.6.2020 imeli urejen brezplačen medkrajevni potniški prevoz.  

Mladi so sicer s pravicami seznanjeni že zgodaj v procesu osnovnošolskega izobraževanja, vendar se redki zavedajo poti in načinov za njihovo uresničevanje. Včasih informacije preprosto niso dovolj, voditi jih je treba v smer vedenja kaj z njimi narediti, kako se aktivirati. Včasih slišim mlade, da so se pripravljeni, v imenu varnosti in napredka, odreči človekovim pravicam. To me zelo žalosti, saj so se za doseženo raven pravic njihovi predniki zelo trudili. Oni pa bi za ugodje, ki ga prinaša tehnološki razvoj, brez pomisleka izdali svoje osebne podatke in se odrekli doseženim pravicam. Način življenja je preveč hipen, premalo se misli na jutri. Pravice moramo varovati danes, da bodo veljale tudi jutri. 

Pravite, da se mladi, v primeru, da menijo, da so njihove pravice kršne, ne obračajo direktno na vas. Kako pa je s pobudami ali rešitvami s strani mladih? Teh tudi ni?

Kot sem že povedal, se mladi redko obračajo na nas. V njihovem imenu nas pokličejo starši, učitelji, skrbniki. Menim, da moramo kot družba storiti več, da se bodo mladi bolj angažirali in sprejeli odgovornost zase. Tudi pri uveljavljanju človekovih pravic. Pri Varuhu od letos deluje Center za človekove pravice, ki bo v naslednjem obdobju še bolj aktivno skrbel za ozaveščanje o človekovih pravicah. Na ta način bomo nagovarjali tudi mlade, da se bodo zavedali, kaj so njihove pravice in bodo tako tudi lažje ugotovili, če so jim kje kršene in ukrepali.

Pa jih dajmo povabiti. Kako lahko stopijo v stik z vami, kaj lahko pričakujejo? 

Lahko nas pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 15 30 ali nam pišejo tudi na info@varuh-rs.si. Ko se na Varuha obračajo posamezniki s pobudami, s sodelavci najprej raziščemo, ali so jim bile kršene pravice in kdo jih je kršil. Nato od organov zahtevamo odpravo kršitev. Kršiteljem lahko predlagamo povrnitev škode. Varuh lahko na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti določenih predpisov, aktov. Lahko posreduje ustavno pritožbo zaradi kršenja katere od pravic. Vladi ali parlamentu lahko poda pobude za spremembo zakonov/predpisov. Vsem organom, ki sodijo v njegovo pristojnost, lahko predlaga, da izboljšajo poslovanje in odnose s strankami.

V katerih primerih bi morali mladi odločno nastopati, v kolikor ugotovijo kršitve pri sebi ali drugih in kako naj postopajo, kako lahko sami najbolj učinkovito opozarjajo na kršitve? 

Varovanje človekovih pravic je v teh časih, ki so hitri in prežeti z množico informacij, postavljeno pred povsem nove izzive. Mladi se morajo naučiti kritičnega odnosa do posredovanih informacij, nujno je, da se zavedajo etike javne besede, da imajo njihove besede moč in da je treba za svojimi besedami stati, ne se skrivati za anonimnimi psevdonimi, kot smo to priča v svetovnem spletu. Mladi morajo nujno in vedno ukrepati v primeri nasilja. Nikoli ne smemo gledati stran, če zaznamo nasilje, najsi je to spletno nasilje ali pred našimi očmi. Bolj so mladi seznanjeni z naborom pravic, ki jih imamo vsi, lažje bodo prepoznali njihove kršitve in se odločali, kdaj in kako ukrepati.

Da bi se zavedali svojega deleža odgovornosti, bi jih morali vključevati v pogovore in dogovore, ki se tičejo prihodnosti Slovenije, jim omogočiti sodelovanje. Naj mladi, »na katerih svet stoji«, povejo, v kakšni državi želijo živeti. Menim, da bi morali predstavniki mladih aktivno sodelovati v Ekonomsko-socialnem svetu. Mladi že sedaj sodelujejo in podajajo mnenja v otroškem parlamentu. Obljubil sem jim, da bom njihove predloge in priporočila vključil v naše letno poročilo, da jih bodo videli in resno vzeli tudi različni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki jim naslavljamo poročilo. Zavzemam se za družbo, kjer bo vsak izmed nas viden, slišan in razumljen.

Katera področja, ki zajemajo delo varuha človekovih pravic in se dotikajo pravic mladih, pa so trenutno najbolj pereča? 

Medvrstniško in spletno nasilje sta težavi, ki ju pri Varuhu večkrat obravnavamo. Pri zaposlovanju mladih opažamo, da je čedalje več negotovih oblik dela. Delodajalci mladim ne zagotavljajo dostojnega plačila in pravic iz dela. Ni dovolj, da imajo zaposlitev, ampak mora biti ta kakovostna, opozarjamo pri Varuhu. Vedno več je kratkotrajnih pogodb in siljenja v status samostojnega podjetnika. Obenem pa je tudi zaskrbljujoče, da si mladi sami želijo prekarne oblike zaposlitve in se ne zavedajo, da kratkoročen, relativno majhen finančni učinek, vpliva na njihovo socialno varnost v zrelejšem obdobju in nenazadnje v starosti.

Zelo pereča je tudi stanovanjska problematika mladih. Na voljo ni dovolj neprofitnih stanovanj. Povprečnemu zaposlenemu mlademu posamezniku ni omogočen dostojni najem ali nakup stanovanja. Stanovanjski položaj mladih je skoraj povsem odvisen od njihovih staršev. To je povsem nesprejemljivo. Zato pri Varuhu pristojne redno opozarjamo na nujne spremembe stanovanjske zakonodaje.

Naj vam povem, da smo v Letnem poročilu Varuha za leto 2016 v zvezi s stanovanjsko problematiko zapisali, da ni mogoče prezreti 78. člena Ustave Republike Slovenije, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje. Neprofitna stanovanja so namenjena tistim ljudem, ki si z lastnimi dohodki ne morejo kupiti ali na trgu najeti lastnega stanovanja. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela in se želijo osamosvojiti od staršev, so v sedanjem sistemu stanovanjske oskrbe še posebej v nemilosti. Zaradi prekarnosti zaposlitve si stanovanja ne morejo kupiti, vstop v tržni najem pa jih dolgoročno ohromi glede morebitnega nakupa. Tisti, ki nimajo dovolj finančnih sredstev za morebitni tržni najem, so še bolj ogroženi, novih neprofitnih stanovanj namreč zaradi neustrezne stanovanjske politike in zakonodaje v preteklosti skoraj ni. Tudi zato bi bila zakonsko predpisana obveznost zagotavljanja razpisov za pridobitev neprofitnih stanovanj v nekem časovnem obdobju nujna. Realizacijo navedenega predloga tako Ministrstvo za okolje in prostor kot vlada zaradi nestrinjanja zavračata, česar ne sprejemam in bomo pri naših priporočilih vztrajali.

Z omejitvijo najemanja kreditov ob neustrezni stanovanjski politiki in zakonodaji, se bodo mladi še bolj oddaljili od cilja osamosvojitve in dostojnega življenja v odrasli dobi. Dodatno oviro je nedavno postavila Banka Slovenije, kar ni v redu. 

Zaznavamo tudi kršitve pravic invalidnih mladostnikov in otrok s posebnimi potrebami –  primer Bežigrajske gimnazije, ki ni prilagojena za invalide, je le eden takšnih. Na področju socialnega varstva se pogosto srečujemo z revščino, ko so družine zaradi različnih razlogov prikrajšane za pravice iz javnih sredstev, ki so namenjene tudi preživljanju mladostnikov. Varuh preučuje povezavo med socialno ekonomskim položajem otrok in mladostnikov ter njihovim šolskim uspehom, saj izsledki projekta, ki ga je Državni izpitni center opravil v letu 2017, kažejo, da se je iz družin z najnižjimi dohodki po končani osnovni šoli za gimnazijo odločilo le 8 odstotkov otrok, medtem ko je bil med družinami z najvišjimi dohodki delež teh otrok več kot 80 odstoten.

Kako lahko mladi sami presodijo, da so njihove pravice kršene? 

Dovolite mi, da vam ponazorim kar na primeru. V Sloveniji je šolanje brezplačno, vendar je kljub temu treba vse več dodatno plačevati, zaradi česar so mnogi otroci in mladostniki, katerih starši ne zmorejo plačevati teh obveznosti, v slabšem položaju. Zmanjšujejo se ugodnosti, tudi dostop do štipendij in drugih podpor. Iz vidika človekovih pravic je to nesprejemljivo. V takšnih primerih predlagam, da se obrnete na vodstvo šole, centre za socialno delo in se pozanimajte o svojih pravicah. Če ne boste uspešni, se lahko obrnete tudi na Varuha. In kot rečeno prej, izobraževati se je treba o tem, katere pravice imamo in se naučiti prepoznati, kako ukrepati, ko so kršene. 

Kateri so največji izzivi, ki Varuha čakajo v prihodnje?

V devetih mesecih mojega mandata nam je uspelo premakniti že kar nekaj stvari. Tudi tiste, za katere so me prepričevali, da se ne dajo. To mi daje zagon za izzive, ki me še čakajo. Na področju ranljivih skupin imamo še veliko izzivov. Revščina v času blaginje v državi ne bi smela imeti prostora. Revnim bi morala pomagati država. Še vedno nimamo strategije, kako uresničevati pravice starejših, invalidov, mladih... Tudi pri okoljski problematiki bom glasen. Odgovorni se ne odzivajo na naša priporočila, ki jih iz leta v leto ponavljamo v letnih poročilih. 

Miti o človekovih pravicah, ki ne držijo in tisti, ki držijo?

Miti, ki ne držijo: da so nam vedno, ko stopimo »na cesto« kršene človekove pravice. Resnica: stopnja varovanja človekovih pravic je na visoki ravni, vendar imamo še precej izzivov, da bo za vse dobro in da bodo pravice vseh spoštovane. Naslednji takšen mit je mnenje, da so nam kršene človekove pravice vsakič, ko se kaj ne odvija po naših pričakovanjih. Resnica: če nam nekdo pove nekaj, s čimer se sicer ne strinjamo, to še ni sovražni govor. In še en mit: da moramo biti varni, da bo vse v redu. Resnica: v imenu »varnosti« smo se pripravljeni odpovedati človekovim pravicam, kar ni v redu. 

Miti, ki to sicer niti niso, a držijo: človekove pravice so univerzalne. So za vse in povsod. Spoštovanje človekovih pravic merimo tudi po skrbi za najranljivejše. Vse človekove pravice izhajajo iz dostojanstva. Pri dostojanstvu se vse začne in vse konča. 

S katerimi tremi besedami bi povzeli pojem človekovih pravic? 

Dostojanstvo, spoštovanje, enakopravnost 

Kaj bi želeli sporočiti mladim v zvezi z njihovimi in pravicami drugih? 

Na mednarodni dan človekovih pravic sem pozornost namenil tudi mladim. Odločevalcem v državi sem povedal, da moramo mladim zagotoviti in omogočiti razvoj, delovna mesta, pogoje za bivanje stran od staršev in vse ostale pogoje, da bodo lahko živeli polno življenje. Država, vlada mora tudi dobro upravljati kar ji je bilo zaupano, da ne bodo zanamci v prihodnosti zgolj v službi tujcev v lastni državi in se bodo morali zadovoljiti z drobtinami iz mize ter ostanki »državnega bogastva«, kamor spadajo vodni in drugi naravni viri, inovativna podjetja, sistemi socialnega varstva in drugo. Vsak mladostnik le enkrat odrašča, zato mu moramo omogočiti ugodne razmere za življenje in razvoj danes in ne jutri. Jutri bo lahko prepozno. Družba ne bo mogla opravljati popravnih izpitov. 

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: arhiv Varuh človekovih pravic RS 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

36059

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino