Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 02 Mar. 2022

Spletno nasilje - "Tudi blažje oblike nasilja so nasilje in ne smemo jih tolerirati."

Z vzponom interneta, informacijsko komunikacijskih tehnologij in družbenih omrežij se je nasilje preselilo tudi na splet, kjer mladi preživijo vse več časa. Nasilje se na tak način lahko kontinuirano izvaja, je časovno in krajevno neomejeno.Za zaščito pred spletnim nasiljem je med drugim zelo pomembno tudi prepoznavanje različnih oblik spletnega nasilja, ki pa se med mladimi vedno bolj normalizira.

Ali ste vedeli, da prepošiljanje verižnih pisem in sporočil spada med spletno nasilje? Oblik spletnega nasilja je veliko, mednje med drugimi spadajo žalijiva sporočila in komentarji, trolanje, "happy slapping", deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki, spletno zalezovanje, spletni grooming ... Celoten pregled oblik spletnega nasilja z razlagami najdete na naslednji povezavi.

Katerim oblikam spletnega nasilja so še posebej izpostavljeni mladi?

Pri izvajanju delavnic za osnovnošolce in srednješolce ugotavljamo, da je zagotovo najpogostejša oblika spletnega nasilja žaljenje. Tega je zelo veliko in mladi se z njim srečujejo na dnevni ravni. Najpogosteje gre za žaljive komentarje, ki pa lahko preidejo tudi v druge oblike nasilja. Veliko je tudi prejemanja sporočil z neprimernimi vsebinami, pa naj gre za posnetke nasilja, neželene pornografske ali gole posnetke, ali pa verižna pisma in grožnje. Med starejšimi mladostniki je veliko pošiljanja golih posnetkov, kar je oblika nasilja, če je neželeno, v primeru sekstinga pa se pogosto zgodi, da prejemnik posnetkov te deli z drugimi.

Ali obstajajo statistike glede spletnega nasilja (med mladimi) v Sloveniji?

Zadnja obširna raziskava je bila opravljena leta 2018 v okviru projekta Odklikni! Rezultati raziskave so pokazali, da je med osnovnošolsko populacijo v preteklem šolskem letu vsaj eno obliko nadlegovanja doživelo 56 % učenk in 50 % učencev (7. do 9. razred). Med srednješolsko populacijo je vsaj eno obliko nadlegovanja v preteklem šolskem letu doživelo 65 % dijakinj in 55 % dijakov.

Poročilo raziskave je dostopno na: http://odklikni.enakostspolov.si/wp-content/uploads/2020/02/Odklikni_POROCILO_A4_12_2020web.pdf

Se lahko mladi pred spletnim nasiljem zaščitijo?

Najboljša zaščita je prepoznavanje spletnega nasilja, izogibanje spletnemu nasilju in pa neodgovarjanje na provokacije. Prav tako se je smiselno izogibati dejanjem, ki lahko vodijo v spletno nasilje.

Kako naj mladi ravnajo, če so žrtve spletnega nasilja, oziroma so spletnemu nasilju priča?

Odvisno je od oblike spletnega nasilja. Če gre za »blažje« oblike, kot je npr. žaljenje, potem je najboljša zaščita prijava platformi, kjer se nasilje dogaja in blokiranje povzročitelja. Ni vedno nujno, da bo platforma žaljenje prepoznala kot kršitev pravil uporabe, vendar če ne prijavimo, potem sploh ne morejo ukrepati. Če gre za mlajšega mladostnika, je smiselno, da o tem pove nekomu od odraslih, ki mu zaupa. Če pa gre za težje oblike nasilja in nasilje, ki meji na kaznivo dejanje, pa je treba najprej shraniti dokaze in vsekakor ne odlašati s prijavo na policijo. To naj izvedejo starši ali pa mladostnik sam, če je dovolj star.

Kar je pomembno, je, da žrtev ni tiho in si poišče pomoč. Ko enkrat nekdo postane žrtev ponavljajočega se spletnega nasilja, se mora zavedati, da nasilnež zelo verjetno ne bo prenehal sam od sebe, še posebej, če se žrtev odziva nasilnežu. Zato je pomembno, da si žrtev poišče pomoč nekoga, ki mu zaupa, da ne tone v brezno nasilja, kar ima posledice. Priče imajo lahko pomembno vlogo pri tem, saj lahko žrtev zaščitijo, ji pomagajo in jo usmerijo po pomoč. Zato, če smo priča spletnemu nasilju, ne bodimo tiho, temveč pomagajmo žrtvi. Več o vlogi prič je na Safe.si zloženki Hej, ne bodi tiho!

Kadar govorimo o spletnem nasilju, pa moramo opozoriti tudi na problematiko normaliziranja nasilja. Na Safe.si že nekaj let opažamo, da mladi normalizirajo blažje oblike spletnega nasilja, ker je tega na družabnih omrežjih in aplikacijah za sporočanje tako veliko in zanje postaja vsakdanje. Tu izstopa predvsem žaljenje. Tudi blažje oblike nasilja so nasilje in jih ne smemo tolerirati.

Dodatne informacije lahko dobite prek e-maila: marko.puschner@fdv.uni-lj.si ali po telefonu 01 5805 360.

***

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

  • Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom safe.si. Naši nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter šolski, socialni in mladinski stroki.
  • Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta, na e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
  • Anonimno spletno prijavo nezakonitih spletnih vsebin Spletno oko – posnetke spolne zlorabe otrok lahko anonimno prijavite na prijavno točko spletno-oko.si
Vir: Safe.si, Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede UL

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

51585

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino