Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Lokalno
Všečno: (0)
Datum objave: 25 Nov. 2019

Tarik Žigon, župan Renče-Vogrsko: »Današnji dogodek je prvi korak k dialogu z mladimi«

Mladi v svojih občinah dostikrat ne vedo kako in komu povedati svoje potrebe ali pa se ne najde pravega prostora in načina, da bi odločevalci prisluhnili njihovim zamislim in pobudam. Dogodki Rastimo skupaj pa so namenjeni ravno taki priložnosti: da mladi povedo in imajo omogočen prostor in čas, da so slišani, ter povedo svoje videnje in ideje na kakšen način bi želeli biti informirani in vključeni v odločitve v svojem okolju.

Takšna priložnost se je minuli petek ponudila mladim iz goriške regije. Urad RS za mladino (URSM) in Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Občino Renče-Vogrsko in mladimi v občini Renče-Vogrsko, je organiziral dialog z mladimi in predstavniki občin. Osredji poudarki dogodka so bili informiranje mladih za vključevanje v procese odločanja na lokalni in regijski ravni, tokrat tudi s pregledom in oceno možnostih zaposlovanja mladih v tej regiji. Dogodek je potekal v Kulturnem domu Bukovica pri Volčji Dragi.

Dogodki Rastimo skupaj, ki so zastavljeni in vodeni kot mladinski dialog, potekajo že peto leto z namenom, da občine in lokalne odločevalce spodbujajo k temu, da s svojimi mladimi skupaj oblikujejo mladinsko politiko, mladinsko organiziranje in mladinsko delo znotraj svojih občin. Tin Kampl, direktor URSM opaža, da »v vseh teh letih, ko dialog poteka, še vedno ne obstaja ne obstaja priročnik, ki bi vsem omogočil hitro rešitev ali dosego željnega. Tisto, v kar pa smo prepričani, pa je zavedanje, da je potrebna participacija, da je potrebno vzpostavljati kanale komuniciranja med mladimi in mladinskimi organizacijami na eni strani in z občinami na drugi. To, da se mladi vključijo, povedo, kaj potrebujejo za razvoj svojih idej, občine pa se ustrezno odzovejo, omogočajo tovrstni dogodki, tudi v namen, da mladi ne občutijo potrebe za selitev ampak bodo v svojih krajih ostajali. Ko se pogovarjamo z mladimi zaznavamo, da si ne želijo zapuščati svojih okolij, na te kraje so vezani skozi družino, prijatelje in imajo željo ostati. Tisto, kar si želijo pa je, da bodo lahko v svojem kraju ustvarjali.« Kampl je povedal, da je eden izmed ciljev takih dogodkov tudi to, da »zapustimo svoje pisarne in odidemo na teren in vam lahko neposredno ponudimo roko za sodelovanje. Skozi leta smo tudi opazili, da občine potrebujete nekoga, ki vam pride naproti in vas pri povezovanju z mladimi tudi spodbuja. Vztrajanje je tisto, ki se na koncu obrestuje in kot vedno poudarjamo, investicija v mlade ni nikoli zgrešena, je pa res, da rezultate prinaša na dolgi rok.«

Njegovemu mnenju se pridružuje Matej Novak, podpredsednik MSS za razvoj mladinskih politik na lokalni ravni, ki je pozdravil pripravljenost Občine Renče Vogrsko, da mladim v svojem okolju omogoča prostor in čas za izmenjavo mnenj. »Mladi nedvomno so naša prihodnost, so pa tudi sedanjost. Odločitve, kot so ukrepi glede stanovanjske politike in politike zaposlovanja so ukrepi, ki na mlade ne vplivajo samo trenutno, ampak tudi bistveno dlje v prihodnost. Smo v dobi, ko imamo dostop do velike količine informacij, ne vemo pa, katere predstavljajo ugodno rešitev in katere ne, zato je na nas mladih, da se izobrazimo, aktiviramo, sprašujemo in pridobljeno znanje delimo naprej in tako soustvarjamo boljše pogoje za življenje v bodoče, na strani odločevalcev pa je, da nas pri tem podpirajo in tako omogočijo našim prizadevanjem, da padejo na plodna tla in tako omogočijo tudi, da ostajamo v svojem okolju.«

V namen informiranja mladih in predstavnikov občin glede načinov informiranja, povezovanja z mladimi in zaposlovanja mladih v svoji regiji, je Nina Bavčar Čargo, direktorica Inštituta za mladinsko politiko predstavila certifikat Mladim prijazna občina, h kateremu želi pristopiti tudi Občina Renče Vogrsko. Po besedah Vladke Gal Janeš z občine Renče Vogrsko, morajo za pridobitev certifikata izpolniti še pogoj stanovanjske politike za mlade. Kot primer dobre prakse povezovanja informacij mladih, mladinskih organizacij in ostalih deležnikov mladinskega sektorja, je bil predstavljen portal mlad.si, v nadaljevanju je Dino Kovačevič, strokovni direktor Zavoda Ypsilon, predstavil dejavnosti, ki jih organizirajo v namen »mladim ponuditi možnost odkrivanja strasti in nadgrajevanja znanja za večjo zaposljivost, hkrati pa spodbujati samozaposlovanje« in nuditi podporo za uspešen začetek lastne podjetniške poti skozi delavnice, mentorstva in dogodke kot so Speak up!, LinkedIn lokalne dogodke, pogovore z mladimi in izkušenimi podjetniki, tudi v namen mreženja.

Ker je bila ena osrednjih tem tokratnega dogodka zaposlovanje mladih, je kadrovska svetovalka Živa Bizjak podala nekaj konkretnih nasvetov za uspešno iskanje zaposlitve. Med drugim je svetovala obisk spletnega vprašalnika, skozi katerega ugotovimo, katere so naše neformalne kompetence, ki jih je priporočljivo vključiti v življenjepis.

Sledila je kratka delavnica, skozi katero so prisotni iskali ideje in predloge za informiranje in vključevanje mladih v procese odločanja ter ugotavljali, na kakšen način bolje povezati podjetja z občinami za večjo zaposljivost mladih.

Predstavitev predlogov in potreb je sledila na okrogli mizi, ki so se je udeležili Karmen Kompara s podjetja Vitanest d. o. o., Mitja Mikuž, Primorski tehnološki park, Tarik Žigon, župan Občine-Renče Vogrsko, Elena Zavadlav Ušaj, podžupanja Mestne občine Nova Gorica, Vladka Gal Janeš, višja svetovalka za družbene dejavnosti, Občina Renče-Vogrsko ter Matejka Maver Pregelj, višja svetovalka za družbene dejavnosti, Občina Miren-Kostanjevica.

Mladi so izrazili predvsem potrebo po mladinski sobi v svoji občini. Mnenja so, da bi morali biti taki prostori standard v vsaki občini. Eden od udeležencev je povedal, da se je samoiniciativno lotil ustanovitve, vendar je s strani občine naletel na administrativne ovire, ki so ga odvrnile od njegovega namena. Pogrešajo tudi ugodnosti, ki bi podjetjem lajšale zaposlovanje mladih.

Karmen Kompara pogreša predvsem prostor ali možnosti v regiji, ki bi mladim omogočala storitve za začetni razvoj svojih idej. Rešitev vidi v t.i. SPOT točkah, ki bi podpirale podjetništvo mladih in omogočala ustanavljanje »garažnih podjetij«, vendar pa ne bi bila zastavljena regionalno, temveč bi pokrivala ožje lokalnem okolje. Po njenem mnenju je naloga mladih, da so samoiniciativni in vztrajni, »občine pa morajo ustvarjati take priložnosti, da bodo mladi lahko izrazili in udejanjili svoj zanos«. Kot primer dobre prakse povezovanja podjetij z mladimi je navedla njihov način pristopa mladim, ko so ponudili lokalnemu športnemu društvu kotalkarjev zamisel in izvedbo dogodka v podjetju, ki so ga mladi iz društva z veseljem izvedli. Povabila je ostale k sledenju te ideje. Priporoča tudi podjetniško sponzorstvo mladih, ki so vključeni v športne in kulturne dejavnosti v lokalnem okolju. Izrazila je željo po še več takih dogodkih in več odziva s strani ostalih podjetij v regiji.

Mitja Mikuž s Primorskega tehnološkega parka opaža, da se dosežki podjetij, kot je Vitanest d.o.o. ne razlikujejo bistveno od podjetnikov, ki so na začetki svoje poti, torej je uspeh mogoč. Njegov predlog je, da že osnovne in srednje šole začnejo z razvijanjem kadrov, ki jih lokalno okolje potrebuje.  Mlade je povabil, naj pridejo v tehnološki park po znanje in nasvete, v ta namen namreč organizirajo različne delavnice.

Matejka Maver Pregelj z Občine Miren-Kostanjevica je skozi predloge mladih dobila potrditev, da obstaja interes za mladinske prostore in jih bodo v bodoče omogočili, opaža tudi, da so njihova mladinska društva precej aktivna, »naš cilj pa je, da jih povabimo k sodelovanjuElena Zavadlav Ušaj, podžupanja Mestne občine Nova Gorica je kot eno rešitev navedla ustanovitev enotnega kariernega centra za osnovne in srednje šole v občini, ki bi na enem mestu nudil vse informacije in omogočal dogodke, ki so trenutno razdrobljeni po občini. Hkrati opaža, da so mladinske organizacije v Novi Gorici zelo dejavne in uspešne. Izpostavila je delovanje Mladinskega centra Nova Gorica, ki že sedaj izvaja programe za dijake osnovnih in srednjih šol, skupaj z občino so pripravili strategijo za mlade, v nadaljevanju se bodo na občini potrudili tudi za njeno izvajanje. Opaža pa manjšo povezanost starejših mladih z občino in tak most je, po njenem mnenju, potrebno še zgraditi. Rešitev vidi, podobno kot župan Renče-Vogrsko, v ustanovitvi občinske komisije za mlade, ki bi vzpostavila okolje za predstavitev idej s strani mladih in kasneje tudi realizacijo idej. V zvezi s sodelovanjem podjetij z občino je povedala, da imajo v načrtu realizacijo vozlišča kreativnih praks. »Iz slišanega danes vidim, da smo na pravi poti, želim pa si več povezovanja s podjetji,« je zaključila Elena Zavadlav Ušaj.

»Kot dober primer participacije mladih z občino in obratno velja izpostaviti Društvo mladi Renče-Vogrsko«, pravi Vladka Gal Janeš z občine Renče-Vogrsko, katerega rezultat, med drugim, je tudi organizacija in izvedba vsakoletnega festivala Lakeness. Drugi pokazatelj participacije mladih v občini Renče-Vogrsko je ta, da so izmed 15. občinskih svetnikov trije mladi. Povedala je tudi, da je eden izmed ciljev občine uvedba participatornega proračuna za mlade.

Tarik Žigon, ki županuje okoli 4.300 prebivalcem občine Renče-Vogrsko, opaža, da je idej, ki jih imajo mladi v njegovi občini veliko in se tudi realizirajo. Da bi mladim še bolj omogočil participacijo, tako za izpolnitev prostočasnih dejavnosti, kot za priložnosti za zaposlovanje in podjetništvo, vidi v ustanovitvi komisije za mlade naslednje leto. Njihova občina ima v nasprotju z mnogimi drugimi slovenskimi 7-9 % rast populacije v zadnjih 12. letih, vendar mladi večinoma študirajo in delajo izven občine, zato je njegova želja »vzpostavitev pogojev, da se mladi vrnejo nazaj.« Kot eno izmed rešitev za ustvarjanje takih pogojev vidi v vzpostaviti skupnega portala za medsebojno obveščanje o povpraševanju podjetij za zaposlenimi in obratno, povabili pa bi tudi okoliške občine. Kot primer takega povezovanja je omenil vzpostavitev enotne turistične blagovne znamke regije, ki bi jo lahko aplicirali tudi na ostala področja. Podobno kot ostali je tudi Žigon mnenja, da je potrebno podjetjem predstaviti dodano vrednost, ki jih lahko mladi, sicer brez izkušenj, vendar z zagonom in novimi idejami, predstavljajo podjetju, ki jih zaposli. »Naš naslednji korak je združiti podjetja in jim skozi dogodke, kot je današnji pokazati, da je v mlade vredno vlagati. Danes je prvi korak v dialogu z mladimi.« je svoje misli na koncu dogodka povzel Žigon. Več o županovih vtisih z dogodka, si oglejte v spodnjem videu.

Vtise s petkovega dogodka Alana Čohe iz Društva mladi Renče-Vogrsko in enega soustanoviteljev festivala Lakeness, najdeš v spodnjem posnetku.

Goriški regijski dogodek je potekal v okviru projekta Rastimo skupaj 2019, ki ga izvajata Mladinski svet Slovenije in Urad RS za mladino v sodelovanju z izbranimi občinami in mladinskimi organizacijami. Namen projekta Rastimo skupaj je razvoj lokalnih mladinskih politik. Letošnji projekt Rastimo skupaj je osredotočen na informiranje mladih in vključevanje mladih v procese odločanja.
Vir, foto in video: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

81008

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino