Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

Objavil: Maja Hostnik
V skupini: Nacionalno
Všečno: (1)
Datum objave: 14 Mar 2019

Tin Kampl: "Predanost mladim, raznolikost in strokovnost so temelji mladinskega sektorja."

Tin Kampl. Po izobrazbi politolog, v preteklosti predsednik sveta Mladinskega foruma SD, strokovni sodelavec Inštituta za kreativne raziskave mladine, član Sveta Vlade RS za mladino, predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS), usposobljen trener na področju mladinskega dela, trenutno opravlja delo vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za mladino (URSM). Njegova vpetost v mladinske politike in delo za mlade, nas je vodila k iskanju odgovorov na vprašanja, povezana z delom na  URSM, stanja v mladinskem sektorju v Sloveniji, o tem, kaj lahko pričakujemo na področju financiranja mladinskega sektorja in podobno. 

Kakšne so prioritete dela Urada RS za mladino (URSM) v prihodnje? Se obetajo na področju mladinskega dela spremembe in v katero smer? 

Vizija za prihodnje delovanje URSM je, da se tako mladinske politike kot mladinsko delo, torej tako vertikalna kot horizontalna mladinska politika, dvigne na višji nivo. Imamo veliko manevrskega prostora, ki ga lahko izkoristimo in dejansko postavimo mlade, mladinske politike in mladinsko delo na pozicijo, ki si jo zaslužijo, ter da bodo kot take prepoznavne. Ne samo znotraj mladinskega sektorja, ampak tudi znotraj drugih sektorjev.  Da bi v družbi zavzeli tisti položaj, ki si ga mladi zaslužijo.

Na področju mladinskega dela lahko pričakujemo spremembe. Cilj je, da jasno postavimo definicijo, kaj mladinsko delo je. Služila bo tako mladinskem sektorju, kot tudi dala odločevalcem jasno usmeritev, kaj želimo financirati. Skozi uresničitev tega cilja lahko jasno postavimo vloge, ki jih mora posamezni akter uresničevati. 

Kako ocenjujete stanje v mladinskem sektorju Slovenije, navsezadnje ste v sektorju v različnih vlogah vpeti že kar nekaj let? 

Ravno stanje, ki sem ga omenil maloprej, in sicer, da je veliko neznank in da je prisotne tudi nekaj zmedenosti, nejasne delitve odgovornosti znotraj mladinskega sektorja in pa tudi posledično v odnosu do URSM, je botrovalo k temu, da smo se odločili, da pripravimo nov strateški dokument, ki bo postavil okvirje kakovostnega mladinskega dela in v nadaljevanju jasno začrtal  medsebojne vloge, ki jih imamo. Določiti je potrebno, kateri so naši skupni cilji, ki jih želimo zasledovati. To je tisti presek, pogled na stanje v sektorju, na katerega moramo v tem trenutku odgovoriti. 

Kakšna je vaša vizija delovanja v prihodnje na področju URSM in mladinskega sektorja?                      

Kar je ključno, je medsebojno sodelovanje, iskanje skupnih odgovorov na izzive – na tiste, ki jih skupaj prepoznamo kot ključne. 

Na zadnji seji Sveta Vlade RS za mladino (SVM), je bilo zaznati pozitivno vzdušje in optimizem. Kakšno vlogo bo imel SVM v prihodnjem mandatnem obdobju in kakšne učinke lahko ima na mlado populacijo? 

Da bi imel Svet za mladino čim večjo vlogo, ne samo na strani mladinskega sektorja temveč tudi na strani odločevalcev - tu mislim predvsem ministrstva -, je eden izmed ciljev tega mandata. S tem namenom smo v svet imenovali predstavnike na najvišji ravni. V mislih imam predvsem ministre in njihove namestnike, torej državne sekretarje. S tem želimo okrepiti politično dimenzijo in Svet Vlade za mladino postaviti na najvišji nivo, ki je možen znotraj vladne strukture. S tem bomo ozavestili ministrstva o problematiki mladih, z namenom bolj sistematičnega ukvarjanja s problematiko mladih ter mladinsko politiko, hkrati pa bodo imeli na drugi strani tudi predstavnikih mladih dejansko sogovornika, ki je kompetenten in tisti, ki mora prevzemati odgovornost za naslavljanje izzivov mladih. Na ta način bomo povečali ne samo relevantnost Sveta Vlade za mladino, temveč tudi motivacijo za delo v njem. 

Ali v prihodnje načrtujete spremembe na področju financiranja organizacij mladinskega sektorja? Morda v smeri sistemskega financiranja in hkratnega povečanja proračuna za sofinanciranje/financiranje organizacij mladinskega sektorja?  

Trenutno se nam izteka dvoletno financiranje preko javnega poziva. Določene spremembe se zagotovo lahko pričakujejo za naslednje dvoletno obdobje. Kakšne bodo, v tem trenutku še težko govorim. V določeni meri lahko že danes govorimo o vidiku sistemskega financiranja; mladinske organizacije prejemajo sredstva za izvajanje programov, ki je dvoleten, se pravi govorimo o nekem dolgoročnem načrtovanju, organizacije pa spodbujamo k še daljšem načrtovanju.  Torej v tem segmentu že lahko govorim o sistemskem financiranju. Vendar pa  radikalne spremembe, ki ne bi bile premišljene, ne bi bile na mestu. Vse spremembe, ki jih bomo uvedli, bomo dobro pretehtali in jih hkrati tudi smiselno povezali s procesom priprave dokumenta na področju mladinskega dela, da bo vendarle prihajalo do nekega prekrivanja in smiselnega nadgrajevanja. Cilj vseh pa je, da se sredstva za mladinske organizacije povečajo. Tako lahko dobi URSM zagotovljena dodatna sredstva v proračunu. 

Ko smo že pri financiranju: kdaj lahko pričakujemo nov razpis za sofinanciranje mladinskih organizacij? 

Razpis, ki je trenutno v pripravi, je razpis v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS). Zanj je predvideno, da gre v objavo še pred poletjem, tako bi se projekti že konec leta lahko začeli izvajati. 

V zadnjih dveh letih je bilo na področju mladinskega dela izvedenih več projektov, ki so mladim omogočile pridobiti kompetence in nato tudi zaposlitev. Koliko zaposlitev je bilo realiziranih v sklopu obeh programov in kdaj lahko pričakujemo nov projekt za vključevanje in zaposlovanje mladih v mladinskem sektorju? 

Torej kot rečeno, nov razpis lahko pričakujemo pred poletjem in nato začetek izvajanja proti koncu leta. Imamo pozitivne izkušnje s preteklima dvema razpisoma, ki sta bila prav tako financirana preko sredstev Evropskega socialnega sklada. Preko razpisa za spodbujanje aktivnega državljanstva, smo zaposlili več kot šeststo mladih v in izven mladinskega sektorja. Z razpisom za zaposlovanje v mladinskem delu smo zaposlili več kot sto mladih. V seštevku torej govorimo o več kot sedemsto zaposlitvah, ki jih je posredno ali neposredno vzpostavil mladinski sektor. 

Prejšnja Vlada RS je  trdila, da so mladi njihova prioriteta, kaj pa sedanja? Kako ocenjujete splošno vzdušje v odnosu do mladih?  

Mladi so še vedno prioriteta, tako ali drugače. Morda se to nekoliko manj sporoča, kot je to komunicirala prejšnja vlada, vendar se na samem delu to nič kaj manj ne kaže, oziroma je intenziviteta dela ministrstev na približno enaki ravni. Je pa res - in tukaj razumem mladinske organizacije, tudi mlade -, da imajo velikokrat občutek, da so postavljeni na stranski tir, da so prisotni zgolj in samo v retoriki in premalo v ukrepih. Na URSM želimo narediti korake naprej, tudi v samem informiranju mladih o programih, ki so jim na voljo, da bo občutek, da se njihove izzive naslavlja, večji. Hkrati je pa na drugi strani tudi pomembno poudariti samo vlogo medijev, ki v medijski agendi velikokrat bolj izpostavljajo problematiko starejših. Tudi sestankovanje s predstavniki organizacij starejših, v primerjavi s problematiko mladih, je bolj poudarjeno. Definitivno je del odgovornosti tudi na strani medijev. Premalokrat izpostavljajo problematiko mladih nasproti problematike starejših. 

Projekt Rastimo skupaj poteka že peto leto. Kako ocenjuje razvoj lokalnih mladinskih politik in struktur skozi omenjeni projekt? 

Projekt Rastimo skupaj je v petih letih naredil nekatere premike naprej na področju zavedanja za mladinsko politiko na lokalni ravni. Izpostaviti moram, da vendarle nismo edini, ki se takih procesov lotevamo. Prisoten je tudi Inštitut za mladinsko politiko preko certifikata mladim prijazna občina, kot tudi nacionalna agencija MOVIT s projektom Europe goes lokal. Torej številne aktivnosti,  ki se odvijajo znotraj oziroma s strani mladinskega sektorja nasproti občinam, pripomorejo k temu, da so si začele postavljati vprašanja. Najprej; ali želijo dalati z mladimi, na kakšen način bi sodelovanje potekalo, in kateri so tisti mehanizmi, ki naslavljajo izive, s katerimi se srečujejo mladi. S tem trendom želimo nadaljevati, saj je to zgodba, ki se nikoli ne konča. Mladi živijo v svojih lokalnih okoljih, tam tudi največ ustvarjajo, tu imajo svoje družine, svoje prijatelje. Želijo si ostati, vendar so velikokrat  zaradi pomanjkanja priložnosti prisiljeni v to, da se odselijo, oziroma gredo svoje sanje, svojo vizijo uresničevati kam drugam. To je odgovornost odločevalcev tako na lokalni kot nacionalni ravni. Odgovornost zagotoviti ustrezno podporno okolje, ki bo mladim omogočalo, da bodo v svojem kraju tudi ostali.

Kako vidite današnjo mladino? So po vašem mnenju aktivni ali ne? 

To je vedno stvar perspektive, s katere gledamo. Generacije sicer lahko primerjamo, vendar je vsaka primerjava s prejšnjo ali bodočimi generacijami nehvaležna, ker so sami vzorci obnašanja in delovanja povsem različni. Kot se sam ne morem primerjati z generacijo svojih staršev, tako se tudi že sedaj težko primerjam z generacijo dijakov oziroma mlajših v aktivnostih na področju aktivnega državljanstva oziroma udejstvovanja v družbi. Morda so analogni pristopi, ki smo jih sami bolj uporabljali, sedaj nekoliko bolj v usihanju, in se uporabljajo novi pristopi udejstvovanja, ki obstajajo predvsem na digitalnih platformah, socialnih omrežjih in še kje drugje. To moramo vzeti v zakup. Seveda zato niso tako vidni, ampak vendarle – mladi so prisotni in tudi aktivni. 

Dejstvo in dokaz njihove aktivnosti je tudi bližajoči se šolski okoljski protest, ki ga mladi pripravljajo izven mladinskih organizacij, torej  mladi posamezniki, kar jasno kaže, da želijo vplivati na to, v kakšnem okolju bodo živeli in želijo imeti glas pri oblikovanju svoje prihodnosti. 

Glede na to, da se je gibanje razvilo iz pobude mladega švedskega dekleta, in je kasneje njena pobuda prerasla v  globalno gibanje, kaže na to, da mladi čutijo solidarnost, da čutijo potrebo po tem, da so aktivni, in da želijo aktivno sooblikovati okolje, v katerem živijo. Povedno je tudi zavedanje, da se ne pogovarjajo zgolj o svojih individualnih pravicah, kot smo temu velikokrat priča na protestih, ampak govorijo o podnebni pravičnosti za vse. Govorijo o pravicah vseh državljank in državljanov sveta. Torej, ne samo na ravni države ali mladih, temveč vseh prebivalcev planeta. Gre za nek višji cilj, ki so ga mladi prepoznali, imajo pa tudi želijo sodelovati pri njegovem uresničevanju. 

Kako bi komentirali ustanovitev Urada za mlade in Katoliške mladine znotraj Slovenske škofovske konference?

Gre za odločitev, ki so jo sprejeli znotraj Slovenske škofovske konference. Kateri so argumenti za to odločitev, najbolje vedo sami. Verjamem, da so se odločili prav, bo pa pokazal čas oziroma njihovo delo, za kakšno odločitev gre. 

Ste mlad in že vrsto let aktivni državljan. Kaj so vam tovrstne izkušnje doprinesle na vaši karierni in življenjski poti?  

Najprej: kot aktivni državljan dobiš veliko izkušenj, osvojiš mnogo različnih kompetenc, ki ti tako ali drugače pomagajo v življenju, na osebni kot tudi na karierni ravni. Brez tovrstnih aktivnosti danes zagotovo ne bi bil tu, kjer sem. Imel bi zagotovo drugačne poglede na dogajanje v družbi in verjetno bi živel drugačno življenje. Torej: pripeljale so me do sem, kjer sem. 

Katerega dogodka ali projekta iz vaših aktivnih dni v mladinskem sektorju se najbolj spominjate,  še pred časom, ko še niste prevzeli trenutne vloge? 

Na tak ali drugačen način se spominjam pravzaprav vseh projektov in aktivnosti ter dogodkov, pri katerih sem sodeloval. Tisti, ki so mi najbolj ostali v spominu, so tisti, ki so bili na začetku moje mladinske poti. To so projekti, ki sem si jih loteval v okviru Inštituta za mladinsko politiko in pa sodelovanje v projektih z ostalimi partnerji. Če pogledam malo naprej po svoji poti dela v mladinskih organizacijah, so projekti, ki smo se jih lotevali v Mladinskem svetu Slovenije, predstavljali neko ločnico. To so bili projekti, kjer smo poskušali tudi nekoliko odpirati polje mladinskih politik, mladinskega dela, mladinskega sektorja navzven, tudi do ostalih akterjev. Eden izmed prebojnih projektov, ki smo se jih lotili, je bila zagotovo medgeneracijska koalicija, ki smo jo sklenili z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Dijaško ter Študentsko organizacijo Slovenije. Najprej je bil potreben pogum, da smo se tega lotili,  v nadaljevanju pa tudi veliko vztrajnosti in medsebojnega prilagajanja, da smo našli tisti skupni imenovalec za vzpostavitev medgeneracijske koalicije, ki se je kasneje, tudi v širšem okolju, prepoznala kot potrebna. Istočasno so pričeli potekati procesi na vladni strani, s pripravo strategije dolgožive družbe.  

Danes je sodelovanje, ki se je oblikovalo v okviru medgeneracijske koalicije, preraslo tudi v svoj festival, ki se bo odvijal v mesecu maju na Gospodarskem razstavišču v Ljublajni. 

Za konec vas prosim, da poveste tri besede, ki vam predstavljajo mladinski sektor. S katerimi tremi besedami bi ga opisali?

To je vedno težka naloga, ampak zagotovo je predan mladim, zagotovo je to sektor, ki je raznolik in zagotovo je to sektor, ki je pri svojem delu strokoven. Torej: predanost mladim, raznolikost in strokovnost. 

Bi radi za konec še kaj sporočili bralcem portala mlad.si? 

Vedno moramo stremeti k temu, da medsebojno sodelujemo, in da pri tem vztrajamo. Vztrajnost je tisto vodilo, ki ga moramo vzeti v obzir oziroma vtkati v vse aspekte življenja, tako na osebnem kot tudi poklicnem področju. Ne obupati pri prvih ovirah. Z vztrajnostjo in trdim delom vedno pridejo rezultati, ki si jih zastavimo.

Vir in foto: uredništvo mald.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

86435

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino