Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 07 Dec. 2020

3. Evropska konvencija o mladinskem delu v ospredje postavlja mlade in mladinsko delo

Med 7. in 10. decembrom je potekala štiridnevna Evropska konvencija o mladinskem delu (EYWC), ki predstavlja osrednjo evropsko platformo za razpravo o najsodobnejših dosežkih na področju mladinskega dela in mladinske politike v Evropi.

Tretja konvencija izhaja iz dveh predhodnih konvencij, ki sta potekali v času belgijskega predsedovanja Svetu EU leta 2010 in belgijskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope leta 2015. Prva konvencija o mladinskem delu je obravnavala raznolikost priložnosti in ukrepov ter izkušnje z mladinskim delom v Evropi. Druga Evropska konvencija je opredelila skupne temelje mladinskega dela v Evropi, njen končni rezultat pa je bila Evropska agenda za mladinsko delo, ki je strateški okvir za krepitev in razvoj kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela.

Letošnja konvencija je bila tako že tretja zapovrstjo, zaradi trenutnih razmer pa se je prvič odvila v digitalni obliki. Pri snovanju in organizaciji letošnje digitalne konvencije je tako sodelovalo kar 40 oseb. Tokratna konvencija je bila namenjena pričetku izvajanja Evropske agende za mladinsko delo, udeležilo pa se je je kar okoli tisoč odločevalcev, mladinskih delavcev, strokovnjakov in raziskovalcev s področja mladinskega dela in mladinske politike iz 50-ih evropskih držav. Konvencije se je udeležila tudi slovenska delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki Urada RS za mladino, Nacionalne agencije Movit, Mladinskega sveta Slovenije, Mladinske mreže MaMa, Urada za mladino MOL in Mladinskega kulturnega centra Maribor.

1. dan konvencije

V uvodnem delu konvencije je zbrane nagovoril prof. dr. Howard Williamson, profesor evropske mladinske politike na Univerzi v South Walesu: »V preteklih desetletjih smo v Evropi razvili veliko oblik mladinskega dela, od projektnega, uličnega in specifično usmerjenega mladinskega dela, ki se osredotoča na človekove pravice, radikalizacijo in druge družbene teme. Pristopov v mladinskemu delu je ogromno. Zato vidim velik pomen evropske mladinske konvencije v tem, da združuje in povezuje različne posameznike, od tistih z veliko izkušenj do tistih, ki na področje mladinskega dela vstopajo na novo. Dejstvo je, da pri implementaciji agende potrebujemo tudi slednje, njihove ideje in inovativne pristope. Da bi uresničili cilje agende potrebujemo ljudi z različnimi izkušnjami in usmeritvami mladinskih praks.« Williamson poudarja, da ima mladinsko delo skromen, a hkrati ključen vpliv na življenja mladih, zato je potrebno v praksi mladinskega dela zagovarjati tri načela: ohranjati (tisto, kar preverjeno deluje), razvijati in biti inovativen. »Upam, da nam bo letošnja konvencija ponudila vsebine in materiale, s katerimi bomo uspešno izpeljali implementacijo Evropske agende za mladinsko delo.« zaključuje.

Konvencijo je s svojim govorom uradno otvorila nemška zvezna ministrica za družino, starejše, ženske in mladino, Franziska Giffey, ki je v svojem govoru izpostavila pomen tovrstnih konvencij in povezovanja ključnih akterjev mladinskega sektorja za umeščanje mladinskega dela na politično agendo držav članic.

Sledila je okrogla miza, v kateri so sodelovale Franziska Giffey, nemška zvezna ministrica, Mariya Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino ter Snežana Samardžić-Marković, generalno direktorico Direktorata za demokracijo Sveta Evrope. Na vprašanje kje vidijo mladinsko delo čez pet let vse odgovarjajo optimistično. »Čas je, da začnemo ukrepati, da mladinsko delo postavimo kot eno izmed ključnih prioritet politične agende in mladinska konvencija, na kateri smo zbrani danes, je prava podlaga za to. V naslednjih letih se bomo osredotočali na tri področja: digitalno mladinsko delo, trajnost in promocija demokracije.« je dejala ministrica Giffey. Mariya Gabriel je poudarila, da vidi mladinsko delo kot partnerja mladih, ki jih vodi skozi življenje. »Okrevanje po pandemiji ne bo lahko, zato moramo biti posebej pozorni na potrebe mladih, na možnosti njihove participacije. Tu moramo izkoristiti tudi programe in orodja EU, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Pri tem ne pozabimo na Youth Wiki in Evropski mladinski portal. Evropska komisija v tem trenutku zaključuje raziskavo o potrebah mladinskih delavcev, ki nam je prav tako lahko v pomoč pri naslavljanju izzivov mladinskega dela.« Evropska mladinska konvencija omogoča, da mladinsko delo postaja prednostno področje vseh evropskih institucij. »Mladinske politike imajo izjemen pomen, saj definirajo mladinsko delo, poudarjajo njegovo raznolikost in izpostavljajo njegove potrebe.« je ob koncu izpostavila Snežana Samardžić-Marković ter dodala, da je poklic mladinskega delavca ključen pri soočanju mladih s posledicami pandemije.

2. in 3. dan konvencije 

Drugi in tretji dan konvencije sta bila namenjena udeležencem in njihovim mnenjem, pogledom in idejam glede uresničevanja in prihodnjih korakov implementacije Evropske agende za mladinsko delo. V ta namen so bile organizirane tematske delavnice, katerih namen je bil prispevati k oblikovanju zaključne deklaracije konvencije, ki opredeljuje glavna področja in korake za implementacijo agende v okviru bonskega procesa. Udeleženci so na delavnicah spoznavali dobre evropske prakse iz različnih področij ter iskali rešitve za oblikovaje zaključne deklaracije in izvajanje Evropske agende mladinskega dela. Istočasno je na konvenciji potekalo kar 32 tematskih delavnic, ki so bile razdeljene glede na osem ključnih področij  agende:

  • Implementacija Evropske agende za mladinsko delo in bonski proces kot okvir za razvoj mladinskega dela,
  • umeščanje mladinskega dela v oblikovanje mladinskih politik,
  • povečanje obsega in zagotavljanje dostopnosti mladinskega dela,
  • krepitev skupnega jezika o mladinskem delu skozi sodelovanje,
  • podpora nadaljnjemu razvoju kakovosti mladinskega dela,
  • podpora mladinskemu delu za naslavljanje aktualnih izzivov in inovacijam v mladinskem delu,
  • povečevanje promocije in prepoznavnosti mladinskega dela,
  • razvijanje vloge mladinskega dela v trenutni realnosti.

Na mnogih delavnicah so bili izpostavljene potrebe po prepoznavnosti in promociji ter priznavanju mladinskega dela s strani drugih organizacij in institucij, kot so ustanove formalnega izobraževanja. Veliko razprav se je odprlo tudi na temo prepoznavanja mladinskega dela s strani odločevalcev ter podpore raziskovanju o mladinskem delu.

Eno izmed področij evropske agende je razvoj kakovosti mladinskega dela, zato je bilo na tem področju organiziranih več različnih diskusij, kjer se je izpostavil pomen krepitve sodelovanja med prakso in raziskovalci ter merjenjem učinkov mladinskega dela, kar mora biti tudi v interesu lokalnih skupnosti (občin) in mladinskih centrov in sicer, da se vzpostavijo sistemi za merjenje kakovosti, ki vključujejo tudi mlade, ki morajo biti aktivno vključeni v pripravo meril. Velikokrat je bilo skozi delavnice izpostavljeno tudi to, da se projekti s strani financerjev prevečkrat osredotočajo na kvantiteto in premalo za kvaliteto. Za samo kakovost izvajanja mladinskega dela pa je potrebno, da so v organizacijah zaposleni mladinski delavci z izkušnjami, za kar pa potrebujemo stabilno financiranje za dolgotrajnejše zaposlitve v mladinskem sektorju, saj so te prevečkrat vezane na financiranje zgolj in samo iz kratkoročnih projektov.

Pri tretjem cilju Evropske agende za mladinsko delo, ki se nanaša na zagotavljanje in povečanje obsega programov mladinskega dela pa je po mnenju udeležencev potrebno zagotavljanje dostopnosti programov mladinskega dela tako v ruralnih, kot urbanih okoljih ter zagotoviti prostore za mlade in finančna sredstva za izvajanje programov, ob tem pa podpreti obstoječe prakse in strukture ter jih nadgraditi z več možnostmi za vključevanje mladih z manj priložnostmi na podlagi medsektorskega sodelovanja.

Na konvenciji so udeleženci razmišljali tudi o uresničevanju Evropske agende, pri čemer so izpostavili, da mora mladinsko delo postati ključni del pri razvoju mladinskih politik ter da je za to potrebno izkoristiti obstoječe strukture, ki naj skrbijo za enotnejše razumevanje mladinskega dela skozi sodelovanje različnih deležnikov znotraj mladinskega sektorja in širše.

4. dan konvencije

Zadnji dan konvencije je bila predstavljena zaključna deklaracija, ki jo je pripravljalna skupina poimenovala z naslovom "Kažipot za prihodnost", saj opredeljuje glavne korake uresničevanja Evropske agende za mladinsko delo. Judit Lantai in dr. Howard Williamson sta kot člana pripravljalne skupine glavna področja deklaracije predstavila udeležencem. "Mladinsko delo se trenutno spopada s številnimi izzivi, kot so pandemija, duševno zdravje mladih, brezposelnost med mladimi, vendar pa se bo zagotovo z izzivi soočalo tudi prihodnje. Zaradi tega je ključnega pomena, da vzpostavimo bonski proces in oživimo evropsko agendo, da bo dosegla vse kotičke in vidike mladinskega dela." sta izpostavila. 

Deklaracija v ospredje postavlja številna področja, povezana z razvojem kakovosti (lokalnega) mladinskega dela, ki mora biti v prvi vrsti celosten in strukturiran. Pomembno je, da pri tem uporabljamo obstoječe strukture, ki podpirajo razvoj kakovosti. Da bi zastavili skupno smer nadaljnjega razvoja je ključnega pomena izmenjava dobrih praks in povezovanje ter komunikacija med lokalno, nacionalno in mednarodno ravnjo. Za umeščanje mladinskega dela na politično agendo je ključna tudi promocija mladinskega dela in njegovih učinkov, medsektorsko povezovanje in vzpostavljanje multidisciplinarnih struktur, ki bodo ta proces podpirale. 

S ciljem zagotavljanja prepoznavnosti mladinskega dela moramo ustvariti skupno terminologijo mladinskega dela ter strateško in sistemsko naslavljati področje vidnosti mladinskega dela. Nadaljevati moramo z raziskavami področja mladinskega sektorja in s procesom vrednotenja ter evalvacije mladinskega dela. V prihodnje se bo moralo mladinsko delo vse bolj osredotočati tudi na zeleni razvoj in digitalizacijo, pri tem pa ne smemo pozabiti na socialno razsežnost mladinskega dela in vloge, ki jo ima pri demokratični participaciji mladih. Okrepiti moramo sodelovanje na evropski ravni z namenom krepitve horizontalnih mladinskih politik ter vzpostaviti sistematični pregled in spremljanje uresničevanja politik. 

Celotno deklaracijo si lahko preberete na tej povezavi. 

O njihovem doprinosu k uresničevanju agende so v nadaljevanju v okviru okrogle mize spregovorili različni deležniki, predstavniki evropskih institucij, raziskovalci, politični odločevalci in mladinski delavci. Dejstvo je, da bo implementacija v vsaki državi članici potekala drugače, kljub temu pa moramo začrtati skupno podlago, ki bo podpirala izvajanje agende v vseh državah, na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Svoje razmišljanje je podal tudi Matjaž Gruden, direktor direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope: "Izjemno me veseli, da je Nemčija v okviru dvojnega predsedovanja mladinsko delo postavila visoko na svoji agendi. Na Svetu Evrope bomo uresničevanje agende podpirali skozi evropska mladinska centra v Strasbourgu in Budimpešti, pa tudi preko mreže mladinskih centrov, ki so s strani Sveta Evrope prejeli znak kakovosti." Kot predstavnik slovenske delegacije je na okrogli mizi sodeloval tudi Jani Majes, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije: "Na mladinskem svetu bomo predvsem delali na promociji agende in mladinskega dela, saj menimo, da morajo odločevalci razumeti, da je mladinsko delo glavno orodje, da mladim omogočimo aktivno sodelovanje v družbi."

Konvencijo je s svojim govorom zaključila Bettina Bundszus, vodja oddelka za otroke in mladino pri nemškem zveznem ministrstvu za družino, starejše, ženske in mladino: "Na letošnji konvenciji smo sprejeli nekatere zelo pomembne politične odločitve, ki so pomemben mejnik za mladinsko delo v Evropi. Pri tem ste pomagali vsi udeleženci. Bonski proces se začenja zdaj. EU pretresajo številne spremembe in izzivi in sprašujemo se, kakšno prihodnost ima demokracija, kaj to pomeni za mladinsko delo. Zato je ključnega pomena, da okrepimo mladinsko delo, saj bodo le tako mladi lahko izkusili EU takšno, kot je."

Tretjo Evropsko konvencijo o mladinskem delu gosti nemško zvezno ministrstvo za družino, starejše, ženske in mladino. JUGEND für Europa, nacionalna agencija za programe EU Erasmus + Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota, je njegov partner pri organizaciji in razvoju vsebine dogodka. Konvencija predstavlja osrednji dogodek na področju mladine v času nemškega predsedovanja Svetu EU.
Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

87387

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino