SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

202 kot osebe, temveč jim bo tudi dovolil, da ga spoznajo kot osebo, v njegovi avtentičnosti (Bauer, 2008b, str. 57). Zato je pomembno, da je učitelj v odnosu do otrok pristen, da se zaveda svojih lastnih občutij in jih v komunikaciji z njimi ne skriva, temveč jih je sposoben jasno ubesediti – še zlasti v konfliktnih položajih ali primerih, ko doživlja lastne meje. Tudi učitelj je celostna oseba, ki ima poleg posredovalne vloge tudi emocionalno raven, kar pomeni, da je v odnosu do učencev odkrit in iskren. Vsi trije našteti dejavniki v »resonančnih odnosih« ustvarjajo sproščeno, spodbudno in varno okolje, v katerem se lahko marsikdaj izognemo moteni komunikaciji, ki se pogosto izraža v pomanjkanju koncentracije, napetosti in raznih prekinitvah učnih dejavnosti. Pri vsem tem pa so ključni učiteljev pozitivni zgled, predanost in skrb za kakovostne odnose, ki jih otroci nato lahko prevzamejo kot lastno držo v odnosu do drugih. Učiteljeva osebnost – najučinkovitejše »orodje« Holistične pedagogike se zavedajo, da je učiteljeva osebnost najučinkovitejše »orodje« ali »medij« njegovega delovanja in da se »resonančni odnosi« v polnosti lahko razvijejo le takrat, ko se je tudi učitelj pripravljen sam in s pomočjo različnih izpopolnjevanj podati v proces osebne rasti. V ta namen se holistične pedagogike zavzemajo, da bi v času strokovnega izobraževanja in po njem učitelj tako na teoretični kot na praktični ravni razvijal tudi svoje osebnostne in odnosne kompetence. Ponujajo mu kakovostna izpopolnjevanja, ki mu omogočajo izkustveno predelovanje lastnega življenja, vzorcev mišljenja in ravnanja, ki ga ovirajo tako v poklicnih odnosih kot pri uresničevanju poklicne vizije, ciljev in novih možnosti. Od kakovosti učiteljev, ki se kaže v njihovi osebnosti in sposobnostih, sta odvisni dinamika odnosov in kakovost izobraževanja. Viri Altmeyer, M. (2016). Auf der Suche nach Resonanz: Wie sich das Seelenleben in der digitalen Moderne verändert (2. izd.). Vandenhoeck & Ruprecht. Bauer, J. (2008a). Princip človeškosti: zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju (B. Žalec, Ur.). Študentska založba. Bauer, J. (2008b). Lob der Schule: Sieben Perspektiven für Schüler, Lehrer und Eltern (8. izd.). Heyne Verlag. Beljan, J. (2019). Schule als Resonanzraum und Entfremdungszone: Eine neue Perspektive auf Bildung (2. izd.). Beltz Juventa. Beljan, J. in Winkler, M. (2019). Resonanzpädagogik auf dem Prüfstand: Über Hoffnungen und Zweifel an einem neuen Ansatz . Beltz Verlag. Burow, O.-A. (2022). Schule der Zukunft: Sieben Handlungsoptionen . Beltz. Burow, O.-A. in Scherpp, K. (1981). Lernziel: Menschlichkeit. Gestaltpädagogik - eine Chance für Schule und Erziehung . Kösel. Fleischer, T. (2016). Schule personzentriert gestalten: Zwischenmenschliche Beziehungen und Persönlichkeitsentwicklung in der Schule . W. Kohlhammer. Gerjolj, S. (2008). Geštaltpedagogika kot celostna pedagogika. V P. Javrh (ur.), Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje (str. 139–148). Pedagoški inštitut. Globokar, R. (2019). Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi . Teološka fakulteta. Kraner, D. (2022). Izzivi in prednosti socialnih medijev v današnji vzgoji. V S. Kristovič in P. Pangrčič (ur.), Holistični pristop na področju vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja (str. 125–139). AMEU - EMC, Alma Mater Press. Kristovič, S. (2022). Holistični pristop v vzgoji in izobraževanju - logopedagogika. V S. Kristovič in P. Pangrčič (ur.), Holistični pristop na področju vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja (str. 15–57). AMEU - EMC, Alma Mater Press.