MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

118 se pojavlja vse od recesije v zgodnjih 80. letih 20. stoletja v ZDA in v Zahod­ ni Evropi (Furlong in Cartmel, 2007: 36–37). Nekateri avtorji (prim. Ignja­ tović in Trbanc, 2009) zaradi tega govorijo o »starostni segregaciji trga dela«, ki je, kot je razvidno iz Grafikona 1, tudi in še vedno del slovenskega trga dela. Natančneje, kljub spodbudnim trendom zadnjih nekaj let, ki so stopnjo anketne brezposelnosti medmladimi znižali na rekordno nizko ra­ ven (2019: 8,1 %), je ta še vedno pomembno višja od splošne ravni brezpo­ selnosti (4,2 %). Trenutne razmere sicer nakazujejo, da bodo uradni podat­ ki o brezposelnosti za leto 2020 verjetno precej slabši od tistih za leto 2019. Grafikon 4.1: Stopnja brezposelnosti po starostnih skupinah (15–25 let in 25–74 let) in državah (EU-27 in Slovenija) v letih 2006–2019. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 EU-27 (15–24) EU-27 (25–74) Slovenija (15–24) Slovenija (25–74) 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % Vir podatkov: Eurostat – Population and social conditions/Employment and unemployment (Labour Force Survey). Grafikon 4.1 kaže še na cikličnost trga dela, na to, da gospodarske krize sorazmerno močneje prizadenejo mlade (v času gospodarskega okreva­ nja ti tudi hitreje najdejo delo; Makeham, 1980; O’Higgins, 2001), ter na to, da se brezposelnost mladih v Sloveniji vseskozi giblje pod evropskim (EU-27) povprečjem.