MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

238 7.5 Rezultati in priporočila Na osnovi prikazanih rezultatov lahko povzamemo naslednje: 1. Na splošno mladi sporočajo, da se ne razumejo na politiko, kar ne­ gativno vpliva na politično participacijo. Temu pritrjuje tudi ugo­ tovitev, da je mladih, ki poročajo o razumevanju politike, manj kot ena četrtina. Stopnja razumevanja politike se je med letoma 2010 in 2020 povečala. 2. Zanimanje za politiko med mladimi je nizko, saj jih le 6,7 % pravi, da jih politika zelo zanima. Ko gre za interes za politiko, le okoli tretjina mladih v Sloveniji demonstrira okoliščine, ki ustvarjajo dobre predpogoje za politično participacijo. 3. Mladi v Sloveniji menijo, da se na splošno politiki ne ukvarjajo z mnenjem posameznikov in da običajen posameznik nima vpliva na početje oblasti. To pomeni, da je posledično politična učinko­ vitost posameznikov v takem sistemu omejena, kar negativno vpliva na politično participacijo. 4. Rezultati ankete med mladimi kažejo, da je zaupanje med mladi­ mi do različnih političnih institucij in politike nasploh zelo nizko, tako ko gre za ključne nosilce politične oblasti (tj. predsednik dr­ žave, predsednik vlade, predsednik državnega zbora) kot običajne politike. V primeru političnih strank je stopnja zaupanja še nižja. 5. Udeležba na volitvah je med mladimi nizka, predvsem ko gre za vo­ litve v Evropski parlament. Še posebej skrbi dejstvo, da so ostale ob­ like participacije v institucionalni politiki izjemno nizke (npr. kandi­ diranje za politično funkcijo, sodelovanje v aktivnostih strank ipd.). 6. Peticija je ena najkonvencionalnejših oblik politične participacije, ki je razširjena tudi med današnjo mladino. Takih, ki so peticijo že podpisali bodisi v spletni obliki bodisi »v živo«, je kar 43,6 %. 7. Več kot polovica mladih meni, da bi se oziroma so se že udeležili nenasilnih demonstracij ali protestov. Podobno visoka je priprav­ ljenost za sodelovanje v aktivnostih protestnih gibanj bodisi v živo bodisi preko spleta.