MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Potrošnja in nakupovalni vzorci  311 »Pri potrošnji se s fantom skušava usmerjati v domače stvari, čeprav so tež- ko dostopne. Je boljše, manj predelano in bolj zdravo. V prvi vrsti nama gre za zdravje.« (Maša, 26 let, samostojno, a prekarno zaposlena) »Pazim, da ne grem v kakšen minus. Poskušam ostati v okviru tega, kar realno imam. Ne da bi zdaj kakšne kredite jemal, razen če bi šel kupovat stanovanje. Spremljam dosti, poskušam podpirati veliko slovenskih stvari, tudi ker imam, ali pri ožjih frendih ali pa širših poznanstev, pa kar sem te- kom službe spoznal folk, dosti nekih start up-ov ali pa delajo za neke firme in potem rajši od njih, ker pač nekoga poznaš.« (Nejc, 27 let, mlad politik) 11.2 Konzumerizem in mladi Mladi se skladno s fazo, v kateri se nahajajo, relativno pogosteje sprašu­ jejo o tem, kdo so, kaj bodo počeli, kaj si želijo, kaj si o njih mislijo drugi ipd. Fazo mladosti torej označujeta iskanje in negotovost, zato mladi iš­ čejo načine potrditve, opredelitve, identitete. Eden izmed načinov potrjevanja in iskanja je lahko tudi potrošnja (dob­ rin in storitev). Oglaševalska industrija to dobro razume, kar izkazuje tudi z obsegom sredstev, namenjenih oglaševanju izdelkov in storitev za mlade. Po poročanju Ameriškega združenja psihologov (APA) se je obseg teh sredstev samo v obdobju 1992–2002 povečal za 250 odstotkov (Ker­ sting, 2004). Cilj je jasen – potrošnjo prikazati kot nekaj, kar je intrinzič­ no povezano s svobodo, s srečo, s samouresničenjem, z avtonomijo, z in­ dividualnostjo in z unikatnostjo. Gre za meta sporočilo, ki pravi, da je mogoče vse življenjske težave rešiti z nakupompravih izdelkov, pri čemer so mladi za to sporočilo še posebej ranljivi (Kanner, 2003; Linn, 2004).