MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Potrošnja in nakupovalni vzorci  315 zaradi nastanka strahu pred potencialno izgubo materialnih osnov, na kateri temeljijo obstoječe življenjsko-stilske oz. bivanjske prakse. Slovenija v tem pogledu ni izjema, pri čemer se paradoksalno povečanje zanimanja za nakupovanje ujema z obdobjem trenutnih problematičnih razmer zaradi učinkov pandemije covid-19 in družbenoekonomskih pos­ ledic, ki izhajajo iz nje. Drugi aspekt interpretacije porasta zanimanja za nakupovanje lahko na podobnih osnovah povečevanja materialističnih vrednotnih orientacij pojasnjujemo prek zavedanja o oteževanju dostopa do določenih, na lestvici potreb visoko rangiranih, nedosegljivih materi­ alnih dobrin (npr. lastne nepremičnine), kar paradoksalno rezultira v po­ večanem zanimanju za druge materialne dobrine po principu »strategije nevidnega črnila« (Invisible Ink Strategy) (Corrigan, 1997: 14). Poe­ nostavljeno povedano, z zanimanjem za potrošniške artikle, ki so inter­ pretirani kot pomemben del določenih življenjskih stilov in družbenih skupin, skuša posameznik ustvariti most do želenega življenjskega stila (McCracken, 1998). Pri primerjavi podatkov 2010–2020 je v kontekstu nakupovanja opazen pomemben premik k povečevanju pomena le-tega. Porast deleža mladih (za cca 15 %), ki izražajo povečano zanimanje za nakupovanje, kaže na odmik od t. i. »samoekspresivnih vrednotnih orientacij« (Inglehart idr., 2004) k bolj materialističnim vrednotnim usmeritvam. 11.3 Družbena angažiranost mladih in nakupovalni vzorci Družbenopolitično udejstvovanje se vse bolj odvija onkraj okvirov insti­ tucionalne politike na čelu z volilnimi procesi, kar je v veliki meri posle­ dica razočaranja nad učinkovitostjo konvencionalnih političnih praks, skozi katere imajo mladi občutek, da niso (dovolj) slišani. Prakse zunaj institucionalnih okvirov lahko med drugim poimenujemo tudi kot »na­ redimo-si-sami« (ang. DIO – Do-It-Ourselves) politiko, njene tarče pa so