MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Potrošnja in nakupovalni vzorci  321 Zelo podobno se kaže pri bojkotiranju nakupa izdelkov iz političnih, etičnih in okoljevarstvenih razlogov pri udeležencih volitev v Evropski parlament (glej Grafikon 15.10vprilogi). Čeupoštevamo, da so te volitvemanj obiskane tudi v primerumladih, se s temše bolj kaže veljavnost enodimenzionalnega razumevanja politične participacije mladih, ko gre za politično potro­ šništvo. Podobno se kaže tudi pri nakupu izdelkov, saj je tistih, ki so že volili inhkrati kupovali določene izdelke iz političnih, etičnihali okoljevarstvenih razlogov, kar 19% (glej Grafikon 11.11). Enaka ugotovitev velja tudi pri udele­ žencih na volitvah v Evropski parlament (glej Grafikon 15.11 v prilogi). Grafikon 11.11: Družbeno udejstvovanje – kupoval_a določene izdelke iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov. x Ali si volil_a – na zadnjih volitvah poslancev v državni zbor (3. 8. 2018)? Zagotovo ne bi. Verjetno bi. Sem že. 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % Sem volil_a. Običajno volim, na teh volitvah pa nisem. Sem razmišljal_a, da bi, pa potem nisem. Nisem še imel_a volilne pravice. 45,2 55,7 54,6 35,9 35,5 35,2 19,0 8,8 10,2 46,7 41,4 11,9 0 % Vir podatkov: Mladina 2020. Če pogledamo, kdo omejuje svojo potrošnjo oziroma nakupe z mislimi na dobrobit okolja, lahko ugotovimo, da lahko v tem primeru o linearnem razumevanju politične aktivnosti govorimo v nekoliko manjši meri, pa vseeno. Volivci na volitvah v državni zbor v večji meri kažejo okoljsko od­ govorne potrošniške prakse, še posebej pa to velja za tiste, ki običajno volijo (glej Grafikon 11.12). Da institucionalno bolj politično aktivni tudi pogosteje izkazujejo potrošniško okoljsko ozaveščenost, pa velja tudi v