MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Vrednote, zanimanja in stališča mladih  377 Tokrat smo primerjali delež mladih, ki se strinjajo z obravnavano trditvi­ jo. 3 Na prikazu vidimo več pomembnih dejstev. Prvič, med izbranimi dr­ žavami obstajajo velike razlike. Tako kot zgoraj sta tudi tu Nemčija in Madžarska med seboj najdlje oddaljeni. Na Madžarskem skoraj vsi mladi (okoli 90 %) mislijo, da bi morali dajati delodajalci prednost Madžarom pred priseljenci. V Nemčiji je takšnih mladih zgolj tretjina (34 %). Med obema ekstremoma so Hrvaška, Slovenija, Avstrija in Italija. Drugič, raz­ like so stabilne skozi čas. V Nemčiji je med mladimi kozmopolitski nazor glede priseljencev in dela prevladoval že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Enako velja, toda v obratni smeri, za Madžarsko. Tudi v Sloveniji delež mladih, ki si želi prednost za Slovence pri zaposlovanju, relativno konsistentno niha med 80 % in 60 % od devetdesetih naprej. Toda, tret­ jič, v zadnjih 12 letih v Sloveniji opažamo vztrajen trend navzdol, tako da ima danes glede zaposlovanja in priseljencev bolj kozmopolitski nazor že več kot 40 %mladih. To je precej blizu italijanskemu in avstrijskemu po­ ložaju leta 2008–2009. Trend lahko najverjetneje razlagamo z že večkrat omenjenim dejavnikom gospodarskega razvoja, ki ga je Slovenija dožive­ la v zadnjih 20 letih in ki tudi drugod po svetu tendenčno niža pomen preživitvenih vrednot ter poveča pomen samoizražanja in bolj kozmopo­ litskih vrednot (Inglehart in Welzel, 2005). Gospodarska kriza okoli leta 2009 je to gibanje pričakovano (Hainmueller in Hopkins, 2014) začasno zaustavila, a – kot vidimo – se je še pred koncem krize že nadaljevalo, tako kot se je nadaljevalo kasneje vse do leta 2020. S temo priseljevanja je vsebinsko povezana tudi tema odnosa mladih do etničnih in drugih manjšin. Na ravni celotnega vzorca se s trditvijo, da bi morala naša država bolje poskrbeti za narodne in etnične manjšine, po­ polnoma strinja 10,5 % vprašanih, nadaljnjih 30,7 % pa se s to trditvijo strinja pretežno. Če je torej naklonjenost temu stališču izrazilo skupno 41,2 % vprašanih, je na drugi strani (pretežno ali popolno) nestrinjanje izrazilo bistveno manj, le 22,1 % vprašanih. 3 Samo na ta način smo lahko zagotovili osnovno primerljivost podatkov. V Svetovni raziska- vi vrednot namreč respondenti izbirajo samo med tremi možnostmi ( 'Se strinjam.' , 'Se ne strinjam.' ter 'Niti se strinjam niti se ne strinjam.' ). Glede na to, da smo v naši raziskavi upo­ rabili 5-stopenjsko lestvico, smo za namene te primerjave združili deleže tistih, ki se z navedeno trditvijo strinjajo pretežno, in tistih, ki se strinjajo popolnoma.

RkJQdWJsaXNoZXIy MjQwNzY=