MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Ključne ugotovitve študije Mladina 2020  395 leg tega sta na to imela pomemben vpliv tudi izboljšanje gospodarskih razmer in s tem povezan izboljšan položaj mladih na trgu dela. Podatki kažejo, da mladi nekoliko hitreje zapuščajo sistem formalnega iz­ obraževanja. Če je bilo v visokošolsko izobraževanje leta 2014 vključenih kar 49 % mladih, je do leta 2018 ta delež padel na 45 %. Izpostaviti velja, da je to še vedno daleč največ v celotni EU in visoko nad povprečjem vseh (28) članic, ki znaša 32 %. Takšna množičnost terciarnega izobraževanja lahko pomeni dober obet za prihodnji razvoj Slovenije, še posebej v luči dejstva, da se visoko šolstvo internacionalizira. V primerjavi z letom 2010 so občutno narasli deleži mladih, ki imajo izkušnjo izobraževalne mobil­ nosti, in deleži takih, ki se še nameravajo odpraviti po znanje v tujino. Kar zadeva nižje ravni izobraževanja, velja opozoriti tudi na mednarodne raz­ iskave merjenja izobraževalnih dosežkov, ki kažejo na sorazmerno visoko raven kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema. Pri tem med mla­ dimi – skladno s pričakovanji – močno narašča uporaba neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, ki verjetno predstavlja eno ključ­ nih razvojnih področij izobraževalne politike v prihodnosti. Jasno je, da je danes ključni vir priložnostnega učenja internet. Vendar zaenkrat mladi internet primarno uporabljajo za konzumiranje različnih zabavnih vsebin; predvsem za poslušanje glasbe in obiskovanje družbe­ nih omrežij. Zelo opazen je trend rasti spletnega nakupovanja; če je pred desetimi leti to počela dobra polovica, je danes ta številka blizu devetde­ setim odstotkom. Sicer pa lahko rečemo, da je v širši perspektivi uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij med mladimi večinoma ome­ jena le na osnovna opravila. V kontekstu EU je Slovenija v spodnji polovi­ ci po deležu mladih z znanjem računalniškega programiranja. 1 Spodbu­ janje zahtevnejše rabe IKT in krepitev IKT pismenosti gotovo sodita med ene najbolj smiselnih prioritet izobraževalne politike. Pomembni premiki se za mlade dogajajo tudi na trgu dela. Uradni stati­ stični podatki kažejo na izrazit trend zmanjševanja brezposelnosti mla­ 1 Je pa res, da se starejše generacije v tej primerjavi odrežejo še bistveno slabše.