MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Raziskovalne metode  49 1.2 Intervjuji s karakterističnimi predstavniki mladih Intervjuji, ki so bili uporabljeni kot osnovna metoda zbiranja kvalitativ­ nih podatkov, so temeljili na dveh pristopih, in sicer biografskem in delno strukturiranem (Flick, 2014). Biografski pristop je bil apliciran v prvem delu srečanja z intervjuvanci, njegov glavni namen pa je bilo zbiranje narativov, ki so omogočili oblikovanje portretov. Biografski intervjuji so vključevali tri osnovne prvine, in sicer (1) sogovornikovo kronološko zgo­ dovino glede na njegovo profilno umestitev, (2) fokusiranje intervjuja na specifične situacije, s katerimi se je intervjuvanec soočal, in (3) prepozna­ vanje vzorcev, ki so z vidika sogovornika relevantni za pričujočo raziskavo. Delno strukturirani pristop je bil apliciran v drugem delu srečanja z inter­ vjuvanci, njegov glavni namenpa je bilo zbiranje narativov za obdelavo tem, ki predstavljajo vsebinsko jedro pričujoče raziskave, in sicer: (1) omrežja so­ cialnih opor inmedgeneracijsko sodelovanje, (2) izobraževanje, usposab­ ljanje in vseživljenjsko učenje, (3) zaposlovanje in podjetništvo, (4) bivanj­ ske in stanovanjske razmere, bivanjsko okolje, (5) zdravje indobro počutje, (6) participacija in družbena angažiranost, (7) ustvarjalnost in kultura, (8) mobilnost mladih, (9) uporaba IKT in spletnih okolij, (10) potrošnja in nakupovalni vzorci ter (11) trajnostno vedenje in vrednote. Kvalitativni vzorec je zajemal 20 izbranih specifičnih profilov mladih. Oblikovan je bil na podlagi specificiranih socioekonomskih karakteristik mladih, posebna pozornost pa je bila namenjena temu, da so bili intervjuji izvedeni predvsems specifičnimi skupinamimladih, ki jihzaradimajhnos­ ti ni bilo mogoče zadovoljivo analizirati z anketno metodo. Pri načrtova­ nju vzorca je bila pozornost posvečena tudi ustrezni starostni, spolni in geografski heterogenosti ter vsebinski distinktivnosti profilov mladih. Realizirani kvalitativni vzorec vključuje naslednje intervjuvance.