MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Demografija, omrežja socialnih opor in medgeneracijsko sodelovanje  71 V obdobju od 2010 do 2020 se pričakovanja mladih glede starševske po­ moči občutno znižujejo v vseh življenjskih situacijah. Tudi ti trendi se smiselno ujemajo z že ugotovljenim širšim trendom individualizacije mladih; mladi izražajo višjo stopnjo avtonomije, s tem pa lahko poveže­ mo tudi občutno poslabšanje razumevanja s starši v zadnjem desetletju, ki ga obravnavamo v nadaljevanju. Starši so z vidika življenjskih potekov najbolj pomemben vir opore pri varstvu otrok, kar nakazuje na starševsko pomoč tudi po tem, ko si mladi ustvarijo lastno družino. To kaže na močno medgeneracijsko poveza­ nost, saj mladi še zmeraj ohranjajo tesne stike s svojimi starši, jih obisku­ jejo in uporabljajo njihove usluge. Predvsem več žensk pričakuje pomoč pri varstvu otrok, in to je tudi edina oblika pomoči, pri kateri se s sta­ rostjo pričakovanja ne znižujejo. Med vsemi življenjsko pomembnimi situacijami je delež pomoči pri na­ daljnjem izobraževanju na zadnjem mestu, a to še ne pomeni, da je maj­ hen. Dejstvo je, da večina mladih s strani staršev pričakuje pomoč pri nadaljnjem izobraževanju. Pričakovanja mladih, da jim bodo starši v prihodnosti pomagali, se zvi­ šujejo z boljšim samoocenjenim materialnim stanjem družine, kar kaže na to, da niso vse družine v enaki meri sposobne zagotavljanja pomoči. Korelacije se kažejo pri vseh obravnavanih ravneh pomoči; pri reševanju stanovanjske problematike (rho = 0,14; p < 0,01), pri nadaljnjem izobra­ ževanju (rho = 0,13; p < 0,01), z denarjem in z darili (rho = 0,10; p < 0,01), pri iskanju zaposlitve (rho = 0,09; p < 0,01) in pri varstvu otrok (rho = 0,06; p < 0,05). Glede na to, da družina predstavlja pomembno podpor­ no skupnost, je logično, da neenakomerna podpora s strani družine po­ večuje neenakosti med mladimi (Furlong, 2009: 217). Podporo staršev mladim pri prehodu v odraslost Swartz (2008) imenuje »skriti vir ne­ enakosti«, ker je vrednost sredstev, ki jih starši prenašajo, pogojena s fi­ nančnim, človeškim in socialnim kapitalom staršev (Schoeni in Ross, 2005; Swartz idr., 2011).