MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Zaposlovanje in podjetništvo  129 Podatki iz leta 2020 kažejo, da se je skrb glede nezaposlenosti glede na 2018 nekoliko zmanjšala – delež mladih, ki jih vprašanje zaposlitve ne skrbi, se je precej povečal (19,2 % 39,6 %), pri čemer je razvidno, da se povečanje optimizma dogaja na račun neopredeljenih. Povedano drugače, zdi se, da semladi v oziru strahu pred nezaposlenostjo polarizirajo v smis­ lu percepcije o »zmagovalcih« in »poražencih«. To kaže na njihovo rela­ tivno dobro razumevanje razmer oziroma sprememb na trgu dela – če se na eni strani v okviru novih ekonomij/tehnologij odpirajo neslutene mož­ nosti za ene, se za druge krepita konkurenca in negotovost, ki v sebi nosita tudi erozijo ekonomske, socialne in pravne varnosti. Strah pred nezapos­ lenostjo je sicer z naskokom (p < 0,01) večji med mladimi ženskami (54 % žensk izkazuje zmeren do močan strah, med moškimi je takšnih »le« 29,3 %). Epidemija covid-19 bo aspekt negotovosti verjetno še okrepila. Strah pred nezaposlenostjo se je stabiliziral, a je še vedno bistveno višji kot leta 2010, ko so bile razmere na trgu dela precej slabše. Poleg tega se kaže svojstvena polarizacija, ki odraža segregacijo trga dela na »zmagovalce« in »poražence«. Strah pred nezaposlenostjo je sicer z naskokom večji med mladimi ženskami (54 % žensk izkazuje zmeren do močan strah, med moškimi je takšnih »le« 29,3 %). Če pustimo ob strani, da je strah enih (predvsem žensk) dokaj utemeljen v luči polarizacije trga dela in dejstva, da poročilo OECD kaže, da ima Slovenijamed 32 državami članicami OECD drugi najvišji delež delovnih mest, ki bi lahko postala povsem avtomatizirana, gre razloge za strah iskati tudi v dejstvu, da je zaposlitev pomembno vezana na mreže moč­ nih, predvsem pa šibkih povezav (Granovetter, 1973), česar se mladi oči­ tno dobro zavedajo, vključno z dejstvom, da so te povezave (in dostop do njih) neenakomerno porazdeljene.