MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

224 Politično zaupanje (tudi institucionalno zaupanje ali politična podpora) je prav tako povezano s psihološko participacijo. Ta koncept prikazuje ra­ ven zaupanja, ki ga ima posameznik v politični sistem, politike ali poli­ tične ustanove (Nygård in Jakobsson, 2013: 70). Čeprav je za volilno zau­ panje dolgo veljalo prepričanje, da ne vpliva na politično participacijo, Hetherington (1999) prikazuje, da upadajoče politično zaupanje vpliva na izbiro na volitvah, saj volivci z nizkim političnim zaupanjem podpira­ jo kandidate, ki trenutno niso na položaju. Bélanger in Nadeau (2005) nadalje dokazujeta, da upadajoče zaupanje deluje bolj kot motivacija za volivce, da podprejo tretje, alternativne stranke, medtem ko nezaupanje bistveno vpliva na volilno udeležbo. Rezultati ankete med mladimi kažejo, da je zaupanje med mladimi do različnih političnih institucij in politike nasploh zelo nizko. Tako npr. nosilci politične oblasti (tj. predsednik države, predsednik vlade, pred­ sednik državnega zbora) uživajo nekoliko višje stopnje zaupanja, še ved­ no pa je to zaupanje nizko in porazdeljeno v smer nezaupanja. Še precej slabša je situacija v primeru politike nasploh in še posebej političnih strank, kjer je opaziti, da je nezaupanje zares zelo veliko ter da je le pešči­ ca posameznikov, ki kažejo vsaj nekoliko višje ravni zaupanja v politične stranke in politike nasploh. Na podlagi tega lahko zaključimo, da tudi zaupanje v politiko predstavlja zelo slab predpogoj za primerno raven politične udeležbe mladih. Ankete med mladimi kažejo, da je zaupanje med mladimi do različnih političnih institucij in politike nasploh zelo nizko.