MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

258 Mladi, ki pogosteje sodelujejo v spletni potrošnji, tudi pogosteje obiskujejo kulturne znamenitosti in dogodke v fizični obliki. Pri tem se kaže spletna kulturna participacija kot potencialno učinkovit mehanizem za zmanjševanje družbenih neenakosti med mladimi, saj za razliko od nespletne kulturne participacije ni povezana s kulturnim kapitalom izvorne družine mladostnika. 8.5 Ključne ugotovitve Najpomembnejše ugotovitve tega poglavja lahko strnemo v naslednjih točkah: 1. Delež mladih, ki izražajo zanimanje za umetnost in kulturo, se je v obdobju 2010–2020 močno povečal; s 23 % na 43 %. 2. V primerjavi z letom2010 se je bistveno povečala udeležbamladih na tečajih s področja kulture in umetnosti, bistveno pogosteje pa se mladi tudi sami ukvarjajo z dejavnostmi, kot so glasba, ples ali likovna umetnost. Uradni podatki tudi kažejo, da se v vse večji meri vključujejo v kulturne organizacije. Po drugi strani so neko­ liko manj aktivni na področjih klasične kulturne potrošnje, ki je v zadnjih desetih letih tudi upadla. 3. Vključenost mladih vmladinske centre in organizacije je relativno visoka (21 %), celo nekoliko višja od povprečja EU. Pri tem je po oceni velikega dela mladih (45 %) v mladinskih centrih premalo možnosti za kulturno udejstvovanje. V splošnem se problemome­ jenih možnosti za kulturno participacijo mladih bistveno izrazi­ teje pojavlja v bolj ruralnih okoljih. 4. Mladi, ki pogosteje sodelujejo v spletni potrošnji, tudi pogosteje obiskujejo kulturne znamenitosti in dogodke v fizični obliki. Pri tem se kaže spletna kulturna participacija kot potencialno učin­ kovit mehanizem za zmanjševanje družbenih neenakosti med mladimi, saj za razliko od nespletne kulturne participacije ni po­ vezana s kulturnim kapitalom izvorne družine mladostnika.

RkJQdWJsaXNoZXIy MjQwNzY=