MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

380 Kar 70 % mladine meni, da je v slovenski družbi preveč sovražnega govora. Dobrih 80 % je večkrat mesečno priča sovražnemu govoru na internetu. Politično levo (predvsem skrajno levo) usmerjena mladina zaznava več sovražnega govora kot politično sredinsko ali desno (predvsem skrajno desno) usmerjeni. Kljub temu razlike v percepciji vsekakor obstajajo, če upoštevamo politične razlikemedmladimi. Pravzaprav še največji delež najdemo na skrajni levici (0 na lestvici od 0 do 10): 76,2 %, medtem ko je na skrajni desnici takšnih le 58,3%. Da je zaznava prevelikega obsega sovražnega govora bolj prisotna med bolj politično in vrednotno levo usmerjenimi mladimi, kažejo tudi ne­ katere druge korelacije. Z obravnavano trditvijo se na primer bolj strinjajo mladi, ki so bolj naklonjeni istospolnemu starševstvu (r = 0,24; p < 0,01), manj pa ideji, da večina del v gospodinjstvu po svoji naravi bolj odgovarja ženskam (r = –0,14; p < 0,01). Obseg sovražnega govora v naši družbi tudi bolj moti tiste mlade, ki, kadar gre za potencialne nove sosede, izražajo večjo naklonjenost do istospolno usmerjenih oseb (r = 0,22; p < 0,01), be­ guncev (r = 0,09; p < 0,01) in romskih družin (r = 0,08; p < 0,01). Zakaj takšna razlika med levo in desno usmerjenimi mladimi? Na podla­ gi zgornjih in spodnjih korelacij med zaznavanjem sovražnega govora in liberalnimi nagnjenji lahko rečemo, da se dobršen del odgovora skriva v večji občutljivosti, večji senzibilnosti nekaterih mladih (tj. levo usmerje­ nih) za sovražni govor v primerjavi z drugimi (tj. desno usmerjenimi). Možno je, da so slednji bolj spontano nagnjeni k izražanju sovražnega govora, zato so nanj bolj navajeni, manj občutljivi zanj in ga bolj spreje­ majo kot nekaj neproblematičnega. Na drugi strani so prvi manj nagnjeni k sovražnemu govoru, bolj občutljivi nanj in ga hitreje prepoznajo, ko se zgodi. Poleg tega je seveda možno tudi, da imajo levo usmerjeni mladi v mislih širšo definicijo sovražnega govora kot desno usmerjeni in da ga zato – preprosto zaradi definicijske širine – prepoznavajo več. Nekoliko drugače je večplastnost problema opisal eden od naših intervjuvancev.