MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

428 Benjamin zase pravi, da je dober predstavnik sodobnih mladih Romov iz urbanega okolja. Med glavne embleme lastne sodobnosti in urbanosti prišteva predvsem visoko stopnjo informacijsko-komunikacijske pisme­ nosti, mobilnosti in integriranosti v socialne strukture, ki po njegovem mnenju pomenijo tudi odmik od romske tradicije: »Pri nas Romih je na primer tradicija, da te starši oženijo. Imaš sicer pravico v 21. stoletju, da si žensko sam izbereš, ampak še vedno je zadnja beseda pri starših. Jaz imampunco, že par let, Slovenko, ni Romkinja. Spoznal sem jo na zabavi, malo sva zaplesala in se ujela. Potem sem začel hoditi k njej domov in zelo sva se zbližala. Spoznal sem tudi njena dva otroka in prirasla sta mi k srcu. Takrat sta bila še mlajša, manjši je bil star 3 leta, starejša pa 6 let. Spre- jeli so me, kot da sem njihov. Spoštujeta me, kot da sem njun oče, čeprav to nisem, sem očim. Moji starši pa so na to gledali malo po strani. Najprej so bili … kritizirali so me, lahko rečem. Rekli so, da ni to to, naj raje vse skupaj pus- tim in pridem nazaj domov, naj raje končam to zvezo. Niso sprejeli z lahkoto. /…/ To je bilo v prvi vrsti povezano s tradicijo. Oče je zelo tradicionalen človek in se skuša držati stvari, ki so se jih držali njegovi starši. To bi rad tudi prene- sel na nas. Jaz sem pa bil trmast in sem se odločil drugače. Najprej tega niso sprejeli, potem pa, ko sva začela s punco hoditi k mojim na obiske in ko so se z njo več pogovarjali, so oblikovali dober odnos, sprejeli so, kot da je naša. Tudi njena družina je sprejelamene. VMariboru je sicer veliko tega, da nas, Rome, diskriminirajo, dajejo nas v nič, ampak njena družina me je sprejela. Nimam kaj reči, razen, da so 1A. Družina, kot mora biti, prava slovenska družina.« Benjamin pravi, da je diskriminacije do Romov veliko, čeprav ni vedno očitna in ni vedno direktna. Posebno huda je diskriminacija za mlade Rome, ki šele iščejo mesto v sodobni družbi in se morajo šele ekonomsko in socialno vzpostaviti: »Diskriminacije je veliko. Lahko rečem, da to ni tako, kot se midva zdaj pogovarjava, ampak je bolj za hrbtom. To izgleda na primer tako, da če se kot Rom hočeš zaposliti in greš na razgovor, te vidijo, vidijo te kot osebo, kot karakter. Predstaviš se jim, poveš jim, kakšno izobrazbo imaš, kaj vse znaš, da imaš voljo do dela. Rečejo ti, da te bodo poklicali, celo garantirajo ti, da boš dobil službo, na koncu pa te niti ne pokličejo, da bi ti povedali, da nisi dobil službe. Ko pa pokličeš nazaj, pa ni niti odziva.«