MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

98 Kakor je razvidno iz zgornjega grafikona, je počutje mladih v šoli v pov­ prečju zelo pozitivno in se med leti 2000 in 2020 ne spreminja veliko. Kljub temu ugotavljamo, da je bilo počutje in vzdušje anketirancev neko­ liko višje leta 2000, kasneje pa je ta ocena nekoliko nižja (čeprav še vedno nadpovprečna). Primerjava občutka sproščenosti v času izobraževanja ni pokazala stati­ stično pomembnih razlik glede na doseženo šolsko izobrazbo anketiran­ cev. Tudi pri odgovorih anketirancev na vprašanje ‘V mojem razredu je (bilo) vzdušje zelo sproščeno.’ so bili rezultati praviloma pozitivni. Splošno počutje v razredu pri anketirancih prav tako ne kaže pomembnih razlik glede na njihovo doseženo šolsko izobrazbo. Analiza, s katero smo ugotavljali razlike v počutju v šoli glede na stopnjo izobrazbe anketiranih mladih, je sicer pokazala statistično pomembne razlike pri vprašanju 'V šoli se imam/sem se imel_a zelo lepo.' (p < 0,01), ven­ dar pa o nekem jasnem trendu ne moremo govoriti. Zagotovo drži, da so anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe na ti dve trditvi odgovorili bolj po­ zitivno, vendar pa ta trend ni linearen. 3.4 Pričakovanja staršev do šolske uspešnosti otrok Kakor kažejo rezultati mednarodnih primerjalnih raziskav merjenja izo­ braževalnih dosežkov, predstavlja domače okolje pomembno podporo pri izobraževanju (Grolnick, Friendly, Bellas, 2009). Kakor je izpostavlje­ no v poročilu raziskave TIMSS 2011 , je višja stopnja izobrazbe staršev »povezana z višjimi dosežki učencev, pa tudi z višjimi pričakovanji star­ šev glede izobrazbe svojih otrok« (Japelj Pavešić idr., 2012: 351). Tako v okviru vprašalnika Mladina 2020 kot tudi Mladina 2010 so bila postavljena tudi vprašanja glede pričakovanj staršev v povezavi s šolo. Prvo vprašanje se je glasilo ‘Starši v zvezi s šolo preveč zahtevajo/so zahtevali od mene.’ (Grafikon 3.3), medtem ko se je drugo glasilo ‘Za moje starše je (bilo) spričevalo zelo pomembno.’ (Grafikon 3.5).