MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

268 Povečanje mednarodne mobilnosti mladih je tudi eden od ciljev Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 . Poleg podpore ostalim programom želi Ministrstvo za izobrazevanje, znanost in sport slovenske studente spodbuditi k mobilnosti tudi z izvajanjem projekta Mobilnost studentov iz socialno sibkejsih okolij (glej Resolucijo o Nacionalnem pro­ gramu za mladino 2013–2022). Hkrati je Slovenija ustanovna članica pro­ grama CEEPUS, ki omogoča enakovredna partnerstva med članicami in njihovimi univerzitetnimi mrežami, štipendije pa prispevajo k cilju EU povečevanja mobilnosti. Mladim, ki bi radi izkoristili priložnost čezmejne mobilnosti v formalnem izobraževanju, so na voljo še programi Ad Futura za mednarodno mobilnost (Štipendije Ad Futura za izobraževanje) in učnamreža za ukrepe transnacionalnemobilnosti za prikrajšanemlade in mlade odrasle (mobilnost TLN). V okviru neformalnega ucenja ni nobenih spodbud ali ukrepov organov najvisje ravni za spodbujanje cezmejne mo­ bilnosti. Kljub temu ima Izvedbeni nacrt Resolucije o Nacionalnem progra- mu za mladino 2013–2022 za leti 2016 in 2017 na podrocju mladinskega dela za poseben cilj spodbujanje vkljucevanja v mednarodno mladinsko delo in ucne mobilnosti v mladinskem delu ter njuno krepitev. Za dosega­ nje tega cilja sta na voljo dva ukrepa: kljucni ukrep 1 Erasmus+ (Projekti mobilnosti zamlade inmlade delavce) in kljucni ukrep 2 Erasmus+ (Sode­ lovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks). ProgramErasmus+ finan­ cira oba ukrepa. Po podatkih SURS-a (2014), ki je v okviru svoje redne ankete o delovni sili izvedel tudi pilotni projekt o učni mobilnosti mladih, lahko ugotovimo, da je bilo v letu 2014 učnomobilnih (formalno ali neformalno) 22 % posa­ meznikovmed 18. in 34. letom starosti. V okviru študija jih je bilo vsaj dva tedna v tujini približno 12 %. Pri tem je šlo pričakovano v glavnem (pri 86 % teh oseb) za kratkoročno učno mobilnost; približno 10 % vprašanih je namreč izjavilo, da so bili na kratkoročni študijski izmenjavi ali praksi v tujini v okviru domačega študija (t. i. kreditna mobilnost), blizu 2 % oseb pa sta opravljala v tujini celoten študijski program, vpisan v tujini. Pri tem je potrebno poudariti, da gre pri učni mobilnosti znotraj formal­ nega izobraževalnega sistema praviloma za študente terciarnega izbora­ ževanja in le redko srednjega. Po drugi strani je raziskava Statističnega