MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

92 oz. socialna mobilnost posameznika v veliki meri odvisna prav od dosež­ kov oz. njegove uspešnosti v procesu šolanja. Osrednje merilo posameznikovega družbenega statusa tako ni več nje­ gov »izvor«, npr. socialnoekonomski položaj staršev, rasa, spol, veroizpo­ ved itn., temveč v prvi vrsti posameznikove zasluge, ki jihMichael Young v knjigi The Rise of Meritocracy povzame v formulo »zasluga [ merit ] = IQ + trud« (Young, 1958). Kar šteje oz. kar posamezniku dodeli družbeni sta­ tus, torej niso več okoliščine, na katere posameznik nima vpliva, temveč njegov [predvidoma (iz)merljiv] dosežek v procesu šolanja kot seštevek oz. rezultat vrste dejavnikov, npr. posameznikovega vloženega truda, ta­ lentov itn. »Tako praktično kakor tudi etično,« je opozoril Young, »je me­ ritokratično izobraževanje podlaga za meritokratično družbo.« Ne nazad­ nje je bila »rast množičnih izobraževalnih sistemov v vseh industrijskih družbah« eden izmed pomembnejših pojavov 20. stoletja (prav tam). »Šola je zelo pomembna. Če nimaš šole, boš težko dobil službo. Za nas, Rome, je to še sploh problem, veliko naših nima končane šole in tudi zaradi tega ne morejo dobiti službe.« (Benjamin, 22 let, mladi Rom) Kljub temu je v zadnjih nekaj desetletjih prišlo do pomembnih sprememb v zagotavljanju enakih izobraževalnihmožnosti. Paradoksalno je prav meri­ tokratično izobraževanje postalo ena od ključnih ovir pri spoprijemanju z vse večjo družbeno neenakostjo in s tem povezano distributivno (ne)pra­ vičnostjo. Kot posebej izpostavljene probleme velja izpostaviti [vsaj] tri, ki jih le-ta odpira, in sicer »past meritokracije« (Markovits, 2019), »razkorak v priložnostih« (Putnam, 2015) ter »meritokratični napuh« (Sandel, 2020). Hkrati ostaja izobraževanje v samem središču javnih politik, saj naj bi predstavljalo enega glavnih kazalcev prihodnje gospodarske rasti in bla­ ginje posameznikov. Kot poudarja Stephen Ball, je izobraževanje postalo »ključni dejavnik pri zagotavljanju gospodarske produktivnosti in kon­ kurenčnosti v kontekstu informacijskega kapitalizma« (Ball, 2008: 1). Njegova – za številne raziskovalce distopična – vizija izobraževanja kot