»Družba raste takrat, ko namesto krivcev išče razloge, da razume. Resnično varna postane šele, ko se vsak mlad človek v njej počuti sprejeto in doma.«

V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) z veliko mero skrbi in odgovornosti spremljamo razprave o romski skupnosti ter odzive družbe, ki so sledili tragičnim dogodkom in predlogu Zakona o ukrepih za zagotovitev javne varnosti (v javnosti imenovanega Šutarjev zakon). Mladi si želimo živeti v družbi, kjer razlike niso razlog za strah, temveč priložnost za učenje, sodelovanje in razumevanje.

A pri tem ne smemo spregledati dejstva, da so razmere na terenu zahtevne, še posebej v jugovzhodni Sloveniji, kjer se mladi soočajo z občutki nevarnosti, napetosti in nezaupanja. Vsako nasilje je nesprejemljivo. Obsojamo vse oblike nasilja, ne glede na to, kdo ga povzroča in nad kom se izvaja. Varna družba je pogoj za svobodno odraščanje in sodelovanje vseh mladih.

Zavedamo se, da je položaj mladih Romov kompleksen. Številni se soočajo z omejenim dostopom do izobraževanja, neustreznimi bivalnimi razmerami, jezikovnimi ovirami, predsodki in omejenimi priložnostmi za razvoj. Vse to je pogosto del rigidnega in omejujočega socialnega okolja, ki mladim otežuje izhod iz kroga revščine in izključenosti. A ob tem verjamemo, da je za resnične spremembe nujno obojestransko prizadevanje, tako družbe kot posameznikov. Mladi iz romske skupnosti morajo imeti priložnost, a tudi željo, voljo in pogum, da se vključijo, učijo, soustvarjajo in gradijo svojo prihodnost v širši skupnosti. Le skupaj, z razumevanjem in odgovornostjo na obeh straneh, lahko ustvarimo okolje, v katerem se vsak mlad človek počuti sprejetega in spoštovanega.

Kot mladinski sektor ne moremo molčati, kadar se v javnosti krepi govor, ki deli, izključuje ali spodbuja sovraštvo. Verjamemo, da je dialog močnejši od strahu, razumevanje močnejše od predsodkov in sodelovanje močnejše od kazni, kar pa ne pomeni, da lahko prezremo odgovornost ali posledice ravnanj, ki škodujejo posameznikom ali skupnosti. Menimo, da lahko učinkoviti ukrepi in mehanizmi odgovornosti obstajajo skupaj z odprtim dialogom in spoštovanjem človekovih pravic, saj se resnična varnost in pravičnost krepita le tam, kjer so prisotni tako zakon kot sočutje.

MSS podpira vsak ukrep, ki krepi varnost in zaščito vseh, a hkrati opozarja, da noben zakon – tudi Zakon o ukrepih za zagotovitev javne varnosti, ne more sam odpraviti neenakosti in predsodkov. Spremembe zahtevajo celosten pristop, v katerega so vključeni izobraževanje, mladinsko delo in krepitev skupnosti. Zato je poleg zakonodaje nujno vlagati tudi v izobraževanje, mladinsko delo in gradnjo skupnosti, kjer mladi spoznavajo vrednost sodelovanja, sožitja in aktivnega državljanstva.

Na Mladinskem svetu Slovenije poudarjamo, da morajo imeti vsi mladi, vključno z mladimi Romi, enake možnosti za kakovostno izobraževanje, učenje jezika, podporo družin in mentorstvo, ki jim odpira pot do večje samostojnosti in vključevanja v družbo. To niso le socialni ukrepi, temveč naložbe v prihodnost skupnosti, saj preprečujejo, da bi katere koli skupine mladih odraščale brez občutka pripadnosti, varnosti in priložnosti za boljše življenje. Verjamemo, da se resnična enakost začne takrat, ko vsak mlad človek dobi priložnost, da razvije svoj potencial in se počuti sprejetega v družbi, ki ga vidi in spoštuje.

Podoben glas prihaja tudi iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, kjer že vrsto let z veliko predanostjo delajo z romskimi otroki in mladimi. Njihove izkušnje kažejo, da je prava integracija mogoča takrat, ko se prepleteta podpora okolja in notranja motivacija posameznika.

MSS poudarja, da mladinske organizacije po vsej Sloveniji vsak dan dokazujejo, da je vključevanje mogoče, ko mladi dobijo prostor za sodelovanje, učenje in ustvarjanje skupnosti. Zato pozivamo, da se ob razpravah o varnosti ne pozabi na mlade z manj priložnostmi, med njimi tudi mlade Rome, in da jim družba omogoči, da postanejo soustvarjalci rešitev in ne le predmet razprav.

MSS verjame, da si mladi zaslužimo družbo, kjer nikogar ne določajo predsodki, ampak priložnosti. Ker prihodnost, ki izključuje, ni prihodnost in mi, mladi, izbiramo prihodnost, ki povezuje.