Križišče mladosti
Obiščite naš Facebook Obiščite naš Instagram Obiščite naš TikTok Pisemska ovojnica

→ Znanost

Globalni družbeni izzivi

Globalno segrevanje, podnebne spremembe, starajoča slovenska in evropska populacija ter drugi demografski izzivi, naraščajoča neenakost, nevzdržni razvojni sistemi, ohranjanje biotske raznolikosti, napredki, omejitve in potencialne nevarnosti umetne inteligence in še mnogo drugi so naši skupni, globalni družbeni izzivi, s katerimi se soočamo kot družba in kot posamezniki. Ti izzivi bodo v prihodnje še bolj prevladujoči in vse aktualnejši. 

Znanost lahko ponudi učinkovite in preverljive odgovore na določene izzive, vendar moramo s tem namenom okrepiti prenos rezultatov raziskav v gospodarstvo oziroma družbo in vzpostaviti celostni pristop k obravnavi družbenih izzivov, interdisciplinarnim sodelovanjem in uvajanjem načel odprtosti v znanosti.  »Prehod v t. i. družbo 5.0 temelji na človeku, katerega odgovorno ravnanje je v središču, pri tem pa morata biti gospodarska rast in družbeni napredek podrejena krepitvi sonaravnega in trajnostnega razvoja, demokracije, enakosti, izboljšanja kakovosti življenja in blaginje vseh.« (ZRISS 2030).

V kolikor vas zanima kakšna je vloga znanosti v družbi ter raziskovalk in raziskovalcev kot gonilnih sil njenega razvoja, si zamislite sodoben svet brez vedenja in poznavanja delovanja rentgena (Marie Skłodowska–Curie), brez poznavanja Newtonovih zakonov gibanja in mehanike (Isaac Newton), brez izmeničnega električnega toka, ki danes omogoča delovanje električnih avtomobilov, električnih koles in drugih e-naprav (Nikola Tesla), zamislite si sodoben svet, ki ne vidi onkraj lastnega planeta in ne pozna razsežnosti vesolja (npr. Johannes Kepler, Stephen Hawking) in končno zamislite si svet, ki ne reflektira lastne družbene dinamike in ne razvija demokratičnih potencialov (npr. PlatonAristotelThomas Hobbes,  John Locke), ki omogočajo svobodo, enakost in dostojanstvo. 

Vse to, in še več, v naša vsakodnevna življenja že stoletja (in tisočletja) nosi znanost in znanost je tista, ki lahko, ob ustrezni podpori drugih družbenih področij, ponudi najbolj optimalne odgovore na ključne izzive prihodnjih generacij. Biti del znanosti pomeni biti del rešitve! 

Tudi v Sloveniji se danes, tako kot v preteklosti, lahko pohvalimo z uveljavljenimi in vidnimi raziskovalci in raziskovalkami, ki orjejo ledino na svojih znanstvenih področjih:  dr. Jure Leskovec, dr. Slavoj Žižek, dr. Maruša Bradač in dr. Matevž Dular (slednja sta oba prejemnika najbolj prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta - ERC) so zgolj nekateri vidnejši predstavniki slovenske znanstvenoraziskovalne ustvarjalnosti. Na splošno lahko znanje (človeški kapital) opredelimo kot eno mednarodno najbolj prepoznavnih in uveljavljenih slovenskih vrlin, ki predstavlja izjemen in neodtujljiv potencial razvoja in napredka slovenske, evropske in svetovne družbe.   

↓ Znanost ↓ Znanost ↓ Znanost ↓ Znanost

Ni ustreznih objav.
→ Pojdi na vse objave.