JRZ, JRO, raziskovalne organizacije
Ključni tvorci slovenskega znanstvenoraziskovalnega sistema so javni raziskovalni zavodi, ki so ustanovljeni s strani Republike Slovenije za namene izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Trenutno v Sloveniji deluje 19 javnih raziskovalnih zavodov in pokrivajo vsa ključna znanstvena področja oziroma znanstvene vede.
Znanstvenoraziskovalna dejavnosti se aktivno izvaja tudi na vseh visokošolskih ustanovah, zato tudi javne univerze v Sloveniji obravnavamo kot javne raziskovalne organizacije. Pogoji imenovanja v nazive in napredovanja v visokošolskem prostoru so namreč neposredno povezani tudi s znanstvenoraziskovalnim delom, saj je učinkovit prenos znanja na prihodnje generacije mogoč zgolj ob nenehni krepitvi znanja in vedenja pedagoških delavcev.
Kljub temu pa je večina raziskovalcev v Sloveniji zaposlena v podjetniškem (zasebnem) sektorju, zato je potrebno pri razmisleku o morebitni znanstveni karieri upoštevati tudi ta vidik. Raziskovalke in raziskovalci v zasebnem sektorju pogosto dobijo priložnost zaposlitve in nadaljnjega razvoja lastnih karier v visokotehnoloških podjetjih, malih in srednjih podjetjih (MSP) razvojnih oddelkih drugih podjetij (npr. farmacija) ali v rastočem sektorju zagonskih podjetij (start-up).
Na splošno velja, da je prehajanje med akademsko sfero in zasebno, podjetniško sfero koristno za razvoj kariere vsake raziskovalke ali raziskovalca, zato Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že vrsto let zagotavljata ukrepe za projekte, ki omogočajo prehod ali začasno raziskovalno delo v gospodarstvu.
Dolgoročno delovanje vseh akterjev na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je opredeljeno v okviru leta 2021 sprejete Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki kot glavne cilje Slovenije v obdobju do leta 2030 navaja (1) učinkovito upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, (2) okrepljeno vlaganje v raziskave, (3) karierni razvoj raziskovalcev in raziskovalk ter odlična znanost in inovacije, (4) odlično in mednarodno konkurenčna raziskovalna infrastruktura ter (5) pospešeno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, prenos znanja in inovacije.
Normativni okvir delovanja na področju znanosti je določen s krovnim Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki je bil sprejet leta 2021 in je na področju znanstvene politike uvedel številne novosti, ki bodo omogočile nadaljnji razvoj znanosti v skladu z mednarodno uveljavljenimi standardi odličnosti in odprtosti.
