V najnovejši anketi U-Reporta Slovenija o dobrodelnosti, ki je nastala v sodelovanju s portalom mlad.si, je sodelovalo 227 U-Reporterjev, ki so razkrili svoj pogled na pomoč drugim, solidarnost in vlogo države pri podpori ljudem v stiski. Rezultati kažejo, da dobrodelnost med mladimi ni zgolj praznični trend, temveč predvsem izraz sočutja in občutka odgovornosti do drugih. 

Mladi se vidijo kot dobrodelne – a mnogi še vedno oklevajo 

Kar 61 % sodelujočih se opredeljuje za dobrodelno osebo, 29 % se glede tega ne zna jasno opredeliti, 10 % pa jih zase meni, da niso dobrodelni. To kaže, da je med mladimi prisotno prepoznavanje lastne vloge pri pomoči drugim, a hkrati tudi negotovost o tem, kaj dobrodelnost sploh pomeni in kako jo živeti v vsakdanjem življenju. 

Zakaj pomagamo? Predvsem zaradi sočutja. 

Največji delež mladih (43 %) meni, da so ljudje dobrodelni zaradi sočutja do ranljivejših. Približno tretjina (36 %) pa dobrodelnost povezuje z dobrim občutkom, ki ga dobimo, ko pomagamo. Le manjši delež razlog vidi v naraščajočih stiskah ali občutku dolžnosti. To potrjuje, da mladi razumejo dobrodelnost kot čustveno in moralno odločitev – ne le kot praznično “obveznost”. 

Dobrodelnost ni le stvar praznikov 

Čeprav decembrski duh pogosto spodbuja k solidarnosti in 53 % mladih dobrodelnost povezuje prav s prazničnim časom, pa 47 % meni, da dobrodelnost ne bi smela biti omejena na praznike. To je pomembno sporočilo – pomoč je potrebna vse leto, še posebej v obdobjih, ko javnost o stiskah manj govori. 

Kdo si zasluži pomoč najprej? Mladi odgovarjajo: odvisno od primera. 

Največji delež (52 %) meni, da prioriteta pri pomoči ne sme biti strogo določena – pomembno je razumeti vsak primer posebej. 43 % pravi, da je smiselno najprej pomagati ljudem, ki so nam bližje, kot so na primer sorodniki ali sokrajani, 5 % pa meni, da bližina ne bi smela igrati nobene vloge. Večina mladih tako izkazuje širši občutek solidarnosti, ki presega lokalne meje. 

Večina verjame, da ljudje niso sami krivi za svojo stisko 

Kar 55 % meni, da so okoliščine zelo različne in odvisne od primera, 29 % pa povsem zavrača idejo, da so ljudje sami krivi za težke razmere, v katerih se znajdejo. To kaže visoko stopnjo razumevanja družbenih neenakosti in kompleksnosti osebnih stisk. 

Najpogostejši vzrok za socialno stisko: brezposelnost 

Mladi kot glavni razlog za socialno stisko izpostavljajo brezposelnost (32 %), sledijo prenizki dohodki (24 %) in zdravstvene težave (15 %). Gre za realne izzive, ki vplivajo na družine po vsej Sloveniji, kar kaže, da mladi razumejo strukturno naravo revščine. 

Država bi morala narediti več 

Več kot polovica (61 %) je prepričanih, da bi morala država bolje poskrbeti za ljudi v stiski. 30 % meni, da je to odvisno od okoliščin, le majhen delež (10 %) pa meni, da država že dela dovolj. Mladi tako večinoma pričakujejo aktivnejšo in bolj odgovorno socialno politiko. 

Kakšna pomoč je najbolj učinkovita? 

Mladi kot najučinkovitejšo obliko pomoči vidijo: 

• denar ali nakup potrebščin (30 %), 
• prostovoljno delo (19 %) ter 
• prispevke humanitarnim organizacijam (17 %). 

Več kot tretjina (35 %) meni, da je najboljša pomoč odvisna od posamezne situacije – kar kaže na zrel pogled na različne oblike solidarnosti. 

Katera organizacija jim najprej pride na misel? 

V anketi so bile najpogosteje omenjene tri dobrodelne organizacije: UNICEF, Karitas in Rdeči križ. To potrjuje, da mladi dobro prepoznavajo ključne humanitarne akterje, ki delujejo na področju pomoči družinam, otrokom in širši skupnosti. 

Dobrodelnost med mladimi ni modni trend, temveč globoko zakoreninjena vrednota. Kot kaže anketa U-Reporta Slovenija, so pripravljeni pomagati, razmišljajo odgovorno in razumejo širšo sliko družbe, v kateri živimo. 

UNICEF Slovenija pa mladim sporoča: pomagati je vedno kul – ne samo med prazniki. 

UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 105 državah sveta deluje že več kot 39 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok. 

V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi. 

Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.   

Vir podatkov: UNICEF Slovenija (2025). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4222/  

Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.