Ob svetovnem dnevu poezije se je ustvarila priložnost za literarni večer, ki je potekal v torek, 24. marca 2026, ob 18. uri, ko se je ustvarila posebna energija, ki jo lahko udejani samo poezija. 

Besede so zadihale z mladimi novomeškimi pesnicami Nastjo Vdovč, Nastjo Vidmar, Mijo Kramar, Sofijo Brkič Strman, Dašo Drašler ter kantavtorjem in frontmanom skupine Plateau, Gašperjem Turkom, ki nas je vmes razvedril s kitaro in svojimi avtorskimi skladbami med »filozofijo in etnologijo«.

Kot prva se je predstavila 25-letna Mija Kramar. Piše že zelo dolgo, a svoje pesmi redko deli z javnostjo. Tokrat nam je odprla vrata v svet svojega pisanja. Zadnje čase rada uživa v tenkočutnosti, ki jo prepozna pri Mili Kačič in Danetu Zajcu, a pri njej zaživi na nov samosvoj način – kot odziv na sodoben čas.

Nastja Vidmar je angažirana družboslovka in aktivistka, ki piše v več jezikih in zase pravi, da je razcepljena duša – na nežno rusko in uporno špansko, ki ji da borbenost in moč, da vztraja. Slovenska komponenta pa gre nekam vmes. Njen navdih je življenje samo. Zaveda se svojega privilegija, hkrati pa razume svojo odgovornost do sveta v katerem živimo. Njene pesmi so intimne in prodorne, pogosto nastale na sprehodih.

Daša Drašler razume pesništvo kot dnevnik – le da namesto stavkov nastajajo verzi, in namesto zvezka polni beležko na telefonu. Njena poezija ne nastaja iz navade, temveč iz trenutka, zato se ji zdi, da so njene pesmi bolj otroške narave, kjer se zunanji svet prepleta z notranjim.

Nastja Vdovč se ukvarja s poezijo povsem ljubiteljsko, a predano že 5 let. Zanjo je pisanje prostor sprostitve in osebnega izražanja, v vsakdanjih besedah in preprostih frazah pa išče globlje pomene ter jim daje nove, nepričakovane oblike.

Sofija Brkič Strman je dijakinja zadnjega letnika Gimnazije Novo mesto. Že od malih nog živi ustvarjalno z gledališčem, glasbo in plesom. Rada tudi bere in ko gre v knjižnico, izbere knjigo po naključju, jo odpre na eni strani in prebere samo eno pesem kot nekakšno sporočilo za tisti dan. Ob tej priložnost pa nas je popeljala v svet ljubezenskih pesmi in nas presenetila s svojo zrelostjo.

Domov smo odšli z možgani na off in srcem na on .