Naj tvoje počitnice ne postanejo nočna mora. Počitniško delo je odlična priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka, vendar je pomembno, da pri tem poznaš svoje pravice.

Zapomni si: počitniških del je veliko in ni ti treba vztrajati v slabem delovnem okolju. Tvoj čas in trud sta dragocena. Ne pristajaj na manj, kot si zaslužiš. Raje poišči drugo priložnost, kot da delaš pri delodajalcu, ki ne spoštuje tvojih pravic. Tvoje pravice niso stvar dogovora!

Med najpogostejšimi kršitvami pri študentskem delu so:

• plačilo »na roke«,
• psihično nasilje na delovnem mestu,
• nezakonit nadzor,
• neupravičeno odtegovanje plačila,
• postavljanje nezakonitih pogojev za delo.

Če kršitve poznamo, jih lažje prepoznamo in preprečimo. S tem, ko zaščitimo sebe, pomagamo tudi vsem, ki pridejo za nami. 💪

Potrebuješ nasvet ali pomoč? Tu smo zate! Piši nam na info@mladiplus.com ali nam pošlji sporočilo v zasebna sporočila na socialnih omrežjih.

Psihično nasilje, nadlegovanje in mobing na delovnem mestu niso dovoljeni.

Če se ti to dogaja, si dogodke sproti zapisuj (v beležko ali telefon) in shrani posnetke zaslona neprimerne komunikacije z nadrejenimi. Dokazi so ključni, če želiš kršitev prijaviti. Pri tem ti lahko pomagamo tudi mi.

Pomembno je vedeti, da zgolj nesramen odnos delodajalca ni nujno tudi kršitev zakonodaje. Kljub temu pa lahko o takšnem ravnanju obvestiš svoje prijatelje, študentski servis in tudi nas. S tem pomagaš opozoriti na neprimerne delodajalce ter zaščititi druge.

Videonadzor na delovnem mestu ni dovoljen kar tako.

Delodajalec lahko videonadzor izvaja le v primerih, ki jih določa zakon, zaposlene pa mora o tem predhodno obvestiti.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov je dovoljen le, če je nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in istega cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi.

Zakon praviloma prepoveduje snemanje delovnih mest, kjer delavke in delavci običajno opravljajo svoje delo. Izjema velja le, če je snemanje nujno za varovanje ljudi ali premoženja. V nobenem primeru pa videonadzor ne sme biti namenjen nadzoru nad delom zaposlenih.

Plačilo »na roke«

Edina zakonita podlaga za opravljanje študentskega dela je študentska napotnica, ki jo izda študentski servis. Vsako plačilo mimo napotnice predstavlja resno kršitev zakonodaje.

Plačilo »na roke« pomeni, da delodajalec tvojega zaslužka ne prijavi pristojnim organom. Zaradi tega se izogne plačilu prispevkov in drugih obveznosti, tebe pa prikrajša za pravice, ki ti pripadajo. Ob ugotovljeni kršitvi lahko globo prejmeta tako delodajalec kot tudi študent ali dijak, ki je takšno plačilo sprejel.

Pri študentskem delu se od zaslužka plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato z delom pridobivaš pokojninsko dobo. Ta je eden od ključnih pogojev za upokojitev.

Tudi pri študentskem delu ti pripadata odmor in počitek.

Če delaš več dni zapored, ti mora delodajalec med zaporednima delovnima dnevoma zagotoviti najmanj 12 ur neprekinjenega počitka. V vsakem sedemdnevnem obdobju pa ti pripada tudi najmanj 24 ur neprekinjenega tedenskega počitka.

Pravico imaš še do odmora med delom. Če delaš vsaj 4 ure, ti pripada 15 minut odmora, z vsako dodatno uro dela pa se odmor podaljša za 5 minut. Če delaš 8 ur, ti pripada 30 minut odmora. Odmor se praviloma izrabi med delovnim časom, po prvi uri dela in najpozneje eno uro pred koncem izmene.

Pravica do odmora je ena najpogosteje kršenih pravic, zlasti v gostinstvu in turizmu. Če zaradi narave dela svojega delovnega mesta ne smeš zapustiti, ti mora delodajalec kljub temu omogočiti odmor. V praksi to pomeni, da te mora za ta čas nekdo nadomeščati.

Če odmora redno ne dobiš, se najprej poskusi o tem pogovoriti z delodajalcem. Svetujemo tudi, da si vodiš lastno evidenco opravljenega dela in si zabeležiš, kdaj odmora nisi mogel_a koristiti. Če delodajalec tvojo pravico do odmora dlje časa krši, ga lahko prijaviš Inšpektoratu za delo.

Edina pravna podlaga za delo je študentska napotnica.

Študentsko delo je po zakonu začasna in občasna oblika dela, njegova edina pravna podlaga je veljavna napotnica, ki jo izda študentski servis. Če delodajalec od tebe zahteva podpis druge pogodbe za opravljanje študentskega dela, ta nima nebenega pravnega učinka in je zato nična ter nezavezujoča.

Pri študentskem delu ni odpovednega roka. To pomeni, da lahko z delom prenehaš kadarkoli, delodajalec pa ti mora kljub temu izplačati vse ure, ki si jih do takrat opravil_a.

Enako velja tudi za delodajalca, sodelovanje lahko prekine brez odpovednega roka, vendar ti mora za že opravljeno delo vedno izplačati dogovorjeno plačilo.

Delodajalec ne sme enostransko znižati plačila brez tvojega soglasja. 

Če se to zgodi, zahtevaj pojasnilo in se obrni na pristojne institucije, kot sta Inšpektorat za delo ali študentski servis. Pri tem ti lahko pomagamo tudi mi.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pri študentskem delu določa odškodninsko odgovornost, vendar velja le, kadar gre za škodo, ki jo delavec_ka povzroči namerno ali iz hude malomarnosti. V tem primeru mora delodajalec podati tožbeni zahtevek na sodišče in dokazati, da je delavec_ka škodo res povzročil_a namerno.

Vsaka ura dela pri študentskem delu mora biti plačana prek napotnice, zato delodajalec povračila za škodo ne more odvzeti iz plačila. Odtegljaj pri plači je možen izključno takrat, ko se delavec_ka s tem predhodno pisno strinja.