Slovenija se sooča z izrazitim staranjem prebivalstva. Po napovedih naj bi bilo v prihodnjih dveh desetletjih približno 80.000 delovno aktivnih manj, zato bo vprašanje kakovostnih zaposlitev in vključevanja mladih na trg dela postajalo še pomembnejše.

Mladi na trg dela pogosto vstopajo prek študentskega dela, kratkotrajnih pogodb, začasnih zaposlitev in drugih manj varnih oblik dela. Prve delovne izkušnje pa pomembno vplivajo na njihov poznejši odnos do dela in delodajalcev. Negotovi pogoji, nizko plačilo, pomanjkanje podpore in občutek nadomestljivosti lahko zmanjšujejo njihovo motivacijo ter otežujejo načrtovanje prihodnosti.

Mladi od zaposlitve ne pričakujejo zgolj rednega dohodka. Pomembni so jim tudi spoštljiv odnos, stabilnost, možnosti za učenje in napredovanje ter ravnovesje med delom in prostim časom. V času pomanjkanja delovne sile bodo imeli mladi lahko več možnosti za izbiro kakovostnejših zaposlitev in večji vpliv na oblikovanje delovne kulture. Da bi lahko te priložnosti zares izkoristili, pa potrebujejo jasne informacije, poznavanje delavskih pravic, mentorstvo in varen vstop na trg dela.

Prekarnost ostaja aktualen izziv

Zaradi demografskih sprememb vprašanje prekarnosti ne izgublja pomena, temveč ostaja še kako aktualno. Če bo delovno aktivnih manj, bo toliko pomembneje, da mladi ne ostajajo ujeti v negotove oblike dela, ki jim ne omogočajo dolgoročne stabilnosti.

Prekarnost ni povezana le z vrsto pogodbe ali višino plačila. Vpliva lahko tudi na socialno varnost, duševno zdravje, možnost reševanja stanovanjskega vprašanja in načrtovanje samostojnega življenja. Prihodnji trg dela bo zato moral temeljiti na kakovostnejših zaposlitvah in delovnih okoljih, ki bodo znala mlade ne le pritegniti, temveč tudi zadržati.

»Pogovor o demografiji je treba povezati tudi s kakovostjo dela. Manjše število delovno aktivnih ne pomeni le kadrovskega izziva za delodajalce, temveč tudi priložnost za razmislek o tem, kako ustvariti bolj pravičen, vključujoč in varen trg dela za mlade. Prihodnost dela bo odvisna tudi od tega, ali bodo mladi v njem prepoznali prostor za dostojno življenje, razvoj in stabilno prihodnost,« poudarja vodja projekta Lane Uršič.

Mladi potrebujejo informacije in podporo

Demografske spremembe kažejo, da mladi niso samoumeven vir delovne sile. So generacija, ki potrebuje podporo, dostojne pogoje in okolje, v katerem lahko postavlja vprašanja, razvija svoje znanje in samozavestno opozori na kršitve svojih pravic.

V Celjskem mladinskem centru bodo zato v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih nadaljevali ozaveščanje in usposabljanja, namenjena bolj informiranemu, varnemu in samozavestnemu vstopu mladih na trg dela.