Podnebne spremembe niso več le tema iz učbenikov naravoslovja, ampak del vsakdanjega življenja mladih po Evropi. To posebej opaža tudi Pietro, dijak iz Italije, ki je bil v okviru Erasmus+ izmenjave v EKTC-Centru eksperimentov Maribor. V svojem razmišljanju je izpostavil, kako se posledice segrevanja planeta kažejo tudi v Italiji – od vse bolj vročih poletij do nenadnih poplav in novih tveganj za zdravje.

Podnebne spremembe niso več samo tema v znanstvenih učbenikih, temveč neposredno vplivajo na naše zdravje,

je zapisal Pietro. Ob tem poudarja pomen tako imenovane podnebno-zdravstvene pismenosti, torej sposobnosti razumevanja povezave med spreminjajočim se podnebjem in zdravjem ljudi.

Podnebno-zdravstvena pismenost pomeni, da mladi ne vedo le, da se temperature zvišujejo, ampak razumejo tudi posledice tega procesa. Vročinski valovi lahko povečajo tveganje za vročinske udare in srčno-žilne zaplete, onesnažen zrak in daljše sezone cvetnega prahu lahko poslabšajo alergije in bolezni dihal, milejše zime pa omogočajo širjenje komarjev in klopov, ki lahko prenašajo bolezni.

Pietro opozarja, da v Italiji veliko ljudi sicer razume, da so podnebne spremembe resnične, vendar ne prepoznajo vedno njihovih neposrednih vplivov na zdravje. Vročinski valovi so pogosto razumljeni kot neprijetni poletni dnevi, ne pa kot resno zdravstveno tveganje, posebej za starejše, dojenčke in kronične bolnike. Prav zato je informiranje mladih in širše skupnosti ključno.

Italija je decembra 2023 sprejela Nacionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, ki vključuje ukrepe za zaščito narave, gospodarstva in prebivalcev. Med pomembnimi rešitvami so ozelenjevanje mest, sajenje dreves, izboljšanje stavb za naravno hlajenje, opozorilni sistemi za vročinske valove ter spremljanje bolezni, ki jih prenašajo komarji in klopi.

V praksi to pomeni, da institucije ob vročinskih opozorilih obveščajo prebivalce, lokalne službe spremljajo ranljive skupine, zdravstvene oblasti pa izvajajo nadzor nad širjenjem prenašalcev bolezni. V regijah, kot je Veneto, kjer živi tudi Pietro, so takšni ukrepi posebej pomembni zaradi prisotnosti tigrastega komarja in tveganj, povezanih z boleznimi, kot sta virus Zahodnega Nila in denga.

Posebno vlogo pri tem imajo mladi. Pietro meni, da lahko dijaki postanejo pomembni prenašalci znanja v svojih družinah, šolah in lokalnih skupnostih. Mlade spodbuja, naj stare starše opozarjajo na pitje vode v času vročinskih valov, naj se zavzemajo za več zelenih površin v šolah ter naj za vsakodnevne poti pogosteje uporabljajo hojo, kolo ali javni prevoz.

V okviru mladinskega dela je takšno razmišljanje pomembno, ker povezuje znanje, odgovornost in aktivno državljanstvo. Mladi niso le poslušalci informacij o podnebnih spremembah, ampak lahko postanejo pobudniki sprememb v svojem okolju. S tem razvijajo kompetence za sodelovanje, kritično mišljenje, skrb za skupnost in solidarnost z ranljivimi skupinami.

Erasmus+ izmenjava je Pietru omogočila, da je svoje izkušnje iz Italije povezal s širšim evropskim kontekstom. Podnebne spremembe namreč ne poznajo meja, zato je tudi učenje o njihovih posledicah pomembno na mednarodni ravni. Izmenjava mladim omogoča, da primerjajo izzive v različnih državah, spoznavajo dobre prakse in razmišljajo o rešitvah, ki jih lahko prenesejo v svoje lokalno okolje.

Pietrovo sporočilo je jasno: podnebno-zdravstvena pismenost ni le znanje, ampak način zaščite skupnosti. Bolj ko mladi razumejo povezavo med okoljem in zdravjem, lažje prepoznajo tveganja in ukrepajo. S tem lahko prispevajo k bolj odporni, zdravi in solidarni družbi.

Članek je pripravil Pietro, dijak iz Italije, ki je sodeloval v Erasmus+ izmenjavi v EKTC.

Avtor fotografije: Mehmet Turgut Kirkgoz