Kaj lahko naredi mlad človek, ko svoje znanje, zanimanje za tehnologijo in ustvarjalnost uporabi za delo z drugimi? V Garaži v Ajdovščini je avgusta na Ustvarjalnih delavnicah za mlade 13+ na to vprašanje odgovarjal Maks Rodman – mlad prostovoljec in mentor, ki je udeležence vodil skozi izdelavo rakete, raziskovanje elektronike, programiranja, 3D-tiskanja in robotike.

Od 3. do 7. avgusta so v Garaži potekale Ustvarjalne delavnice za mlade 13+. Maks je pri njih sodeloval kot mentor in mlad prostovoljec. Njegova naloga ni bila samo pokazati, kako uporabljati orodja in tehnologijo, ampak predvsem pomagati udeležencem, da sami pridejo do rešitev, preizkušajo svoje ideje in pri skupnem delu sodelujejo.

Ko znanje postane priložnost za mentorstvo

Osrednji izziv tedna je bila izdelava rakete. Mladi so najprej spoznali osnove aerodinamike, sestavne dele rakete in način njenega delovanja. Nato so se lotili izdelave. Pri tem so spoznavali osnove 3D-tiskanja in priprave datotek za tisk, izdelali ohišje raketnega motorja ter postopoma sestavljali posamezne dele rakete. Pri izdelavi stabilizatorjev so si pomagali s 3D-tiskano maketo, s katero so zagotovili njihovo natančno namestitev pod kotom 120 stopinj. Za pristajalni sistem so iz lahkega Mylarja in vrvic izdelali padalo ter ga namestili v trup rakete.

Maks je pri tem spremljal njihovo delo in jim pomagal pri posameznih korakih. Kot pravi, na začetku tudi udeležencem ni bilo povsem jasno, kaj jih čaka. »Najprej niso točno vedeli, za kaj gre, potem smo imeli demonstracijski polet, ki jih je precej pritegnil,« pripoveduje Maks. Ko so videli raketo v akciji, je postalo bolj jasno, zakaj so posamezni deli pomembni in kaj lahko na koncu nastane iz njihovega dela. Maksu je prav takšno delo z mladimi zanimivo. »Biti mentor otrokom, ki jih izdelovanje res zanima, je zabavno, čas mi hitro mine,« pravi.

Pri mentorstvu pa po njegovem mnenju ne gre samo za prenašanje tehničnega znanja. Pri skupnih projektih se mladi učijo tudi sodelovanja in medsebojne pomoči. Ko je treba sestaviti izdelek, odpraviti napako ali ugotoviti, zakaj nekaj ne deluje, je pogosto lažje, če se problem rešuje skupaj.

Od ideje do delujočega izdelka

Raketa ni bila edini izziv, pri katerem je Maks sodeloval kot mentor. Udeleženci so se preizkusili tudi v elektroniki in programiranju z mikrokrmilniki Arduino. Izdelali so merilnik razdalje, robotsko roko ter električni avtomobil iz LEGO kock in elektronskih komponent. S 3D-tiskalnikom so izdelali tudi prvi del kalupa za plovilo in spoznavali možnosti digitalne izdelave.

Takšno okolje mladim omogoča, da svoje zanimanje za tehnologijo preizkusijo skozi konkretne naloge. Namesto da bi ostali pri razlagi, lahko idejo načrtujejo, izdelajo, preizkusijo in po potrebi popravijo. Prav praktično delo je eden od razlogov, zaradi katerih se je Maks odločil za sodelovanje pri takšnih aktivnostih. »Največja prednost učenja skozi praktično delo je, da postaneš samozavesten za delo z rokami,« pojasnjuje. Pri tem ne gre samo za samozavest pri uporabi orodij. Pomemben je tudi občutek, da lahko svojo idejo spremeniš v nekaj konkretnega – da lahko nekaj sam sestaviš, popraviš, preizkusiš in ugotoviš, zakaj deluje ali zakaj ne.

Mladi kot mentorji in ustvarjalci

Del ustvarjalnih delavnic je bil tudi obisk Hale Lipa, kjer so si udeleženci ogledali Sončno hiško GEN-I – interaktivno učno postavitev, ki na praktičen način prikazuje proizvodnjo, shranjevanje in uporabo sončne energije. Skozi igro in eksperimente so raziskovali, kako energija nastaja, kam jo lahko shranimo in kako jo učinkovito uporabljamo. Obisk je vsebine, s katerimi so se srečevali pri ustvarjanju, povezal z resničnim primerom uporabe tehnologije in obnovljivih virov energije.

Za Maksa pa je bila pomembna tudi njegova lastna vloga pri izvedbi delavnic. S sodelovanjem kot mlad prostovoljec ni bil samo nekdo, ki je prišel po novo znanje, ampak je svoje znanje in izkušnje lahko uporabil za podporo drugim. Takšne izkušnje mladim omogočajo, da se preizkusijo tudi v novih vlogah – kot mentorji, prostovoljci, ustvarjalci in sodelavci pri skupnih projektih. Ob tem pridobivajo izkušnje, ki jih ne dobijo nujno v klasičnem izobraževalnem okolju.

Vrhunec tedna je prišel na prostem. Rakete, ki so jih več dni izdelovali, so končno preizkusili in uspešno izvedli prve vzlete. Teorija, načrtovanje in izdelovanje so se tako spremenili v nekaj, kar je bilo mogoče videti v zraku. Od prve ideje do vzleta je minilo le nekaj dni, za Maksovo izkušnjo mentorja pa je bil to tudi primer, kako lahko mladi svoje znanje uporabijo na drugačen način – tako, da ga delijo z drugimi in jim pomagajo ustvariti nekaj novega.