V petek, 25. septembra 2026, je v Murski Soboti potekala okrogla miza »Mladinske priložnosti in vključevanje mladih na območju LAS Goričko«, na kateri so mladi skupaj s predstavniki občin, mladinskih organizacij in javnih zavodov iskali odgovore na vprašanje, kaj mladim na Goričkem manjka in kaj lahko za izboljšanje njihovega položaja naredimo skupaj.

Okrogla miza je potekala v okviru projekta Vključujoče Goričko, ki povezuje organizacije z željo mladim in ranljivim skupinam ponuditi več vključevanja, podpore ter priložnosti za aktivno sodelovanje v lokalnem okolju. Projekt poteka v okviru LAS Goričko 2023–2027.

Povabljene vse občine, odziv pa skromen

Na okroglo mizo smo povabili vse občine z območja LAS Goričko, saj smo želeli prav z lokalnimi skupnostmi odpreti pogovor o tem, kakšne možnosti imajo mladi v njihovih okoljih, kaj jim manjka in katere pomanjkljivosti bi lahko z medsebojnim sodelovanjem začeli odpravljati.

Vabilu sta se odzvali Mestna občina Murska Sobota, ki sta jo zastopala podžupan Jure Lang in predstavnica oddelka za mladino, ter Občina Puconci preko Javnega zavoda Razvojni zavod Občine Puconci.

Majhen odziv občin odpira pomembno vprašanje, koliko prostora imajo potrebe in interesi mladih v lokalnih politikah ter kako vzpostaviti bolj reden dialog med mladimi in odločevalci. Eden od predlogov okrogle mize je zato tudi prihodnja vzpostavitev mreže mladinskih organizacij, mladinskih prostorov in drugih akterjev na območju LAS Goričko.

O mladih ne želimo govoriti brez mladih

Za nas je bilo ključno, da okrogla miza ne postane pogovor institucij o mladih brez njihove prisotnosti. Če želimo razvijati okolje, prijazno mladim, morajo mladi sodelovati pri ugotavljanju problemov in predvsem pri oblikovanju rešitev.

Na dogodku so tako sodelovali mladi iz občin Rogašovci, Puconci, Kuzma, Grad, Moravske Toplice in Tišina ter Mestne občine Murska Sobota.

Tudi sama izvedba zato ni sledila klasičnemu modelu okrogle mize z nekaj govorci in pasivnim občinstvom. Uporabili smo metode neformalnega učenja, pri katerih je imel vsak sodelujoči možnost prispevati svoje izkušnje, mnenja in predloge. Mladi so delali v štirih skupinah, predstavniki občin, organizacij in zavodov pa v dodatni skupini.

Pet korakov od izziva do rešitve

Delo je potekalo v petih korakih. Najprej je vsak sodelujoči zapisal dva konkretna izziva, s katerima se srečujejo mladi na podeželju in v primestnih krajih. Skupine so nato med vsemi predlogi izbrale tri, ki so jih ocenile kot najpomembnejše, in jih predstavile ostalim.

V naslednjem koraku smo se namenoma premaknili od naštevanja problemov k iskanju rešitev. Skupine so za izbrane izzive odgovarjale na štiri vprašanja: Kaj lahko naredimo? Kdo bi moral sodelovati? Kaj že obstaja in lahko nadgradimo? Kaj je lahko prvi majhen korak?

Ob zaključku je vsaka skupina določila še en konkreten naslednji korak, ki bi ga bilo treba narediti po okrogli mizi.

Trije izzivi so se ponavljali v skoraj vseh skupinah

Kot eden največjih problemov je bil izpostavljen prevoz mladih iz podeželskih in primestnih krajev. Javni prevoz je marsikje redek, časovno neustrezen, ponekod pa povezav praktično ni. Mladi so zato pri obiskovanju aktivnosti, dogodkov in mladinskih prostorov pogosto odvisni od staršev oziroma drugih oseb, ki jih lahko peljejo.

Drugi velik izziv je pomanjkanje prostorov za mlade. Predvsem v manjših krajih in vaseh primanjkuje dostopnih prostorov, kjer bi se mladi lahko srečevali, družili, razvijali svoje ideje in sami ustvarjali aktivnosti.

Tretji izziv je pomanjkanje dogodkov in aktivnosti, namenjenih mladim, ter pomanjkljivo informiranje o priložnostih, ki že obstajajo. Tudi dobra aktivnost ne doseže svojega namena, če mladi zanjo ne izvedo ali do nje ne morejo priti.

Kaj so predlagali mladi?

Med rešitvami se je večkrat pojavil predlog vzpostavitve oziroma ureditve prostorov za mlade v krajevnih skupnostih in vaseh. Ti prostori ne bi smeli biti zgolj prostori, ki jih odrasli pripravijo za mlade, ampak okolja, pri katerih mladi sodelujejo pri načrtovanju programa in uporabi.

Pri problematiki prevoza so skupine predlagale organizirane prevoze na mladinske dogodke in do mladinskih prostorov, pri čemer bi lahko sodelovale občine, društva in druge lokalne organizacije. Pred konkretnimi rešitvami pa bi bilo treba najprej vprašati mlade: kam želijo prihajati, kdaj prevoz potrebujejo in katere povezave jim najbolj manjkajo. Eden prvih korakov bi zato lahko bila skupna anketa med mladimi na območju LAS Goričko.

Kot pomembna se je pokazala tudi komunikacija. Mladi so posebej izpostavili Instagram in TikTok kot kanala, preko katerih jih je smiselno obveščati o dogodkih in priložnostih. Ob tem pa ostaja vprašanje koordinacije: kdo bo skrbel za skupno informiranje, kdo bo povezoval organizacije in kdo bo dolgoročno skrbel za mladinske prostore v posameznih lokalnih okoljih?

Okrogla miza naj bo začetek, ne zaključek

Rezultat srečanja zato ni le seznam težav. Pokazalo se je, da mladi znajo zelo jasno prepoznati ovire v svojem okolju in predlagati konkretne rešitve. Za njihovo uresničitev pa bo potrebno sodelovanje mladih, občin, šol, mladinskih organizacij, javnih zavodov, društev in drugih lokalnih akterjev.

Ena od idej za nadaljnje delo je vzpostavitev mreže mladinskih organizacij in mladinskih prostorov na območju LAS Goričko, ki bi omogočila boljšo izmenjavo informacij, povezovanje aktivnosti, skupno naslavljanje problematike prevoza ter močnejši dialog med mladimi in lokalnimi skupnostmi.

Okroglo mizo smo zaključili z vprašanjem, kaj je prvi korak, ki ga lahko naredimo že sedaj. Prav ti majhni prvi koraki bodo pokazali, ali bodo zapisane ideje ostale na papirju ali pa bodo postale začetek konkretnih sprememb za mlade na Goričkem.

Foto: arhiv Društva kreativne mladine