Pretekli mesec nas je v uredništvu spletnega mesta mlad.si zanimalo učenje izven šole. Na vprašanja v mesečni anketi so tokrat odgovarjali_e večinoma dijakinje in dijaki. Četrtina anketirancev_k zase pravi, da znanje izven šole pridobiva vsak dan, nekaj manj kot 60 odstotkov pa nekajkrat na teden. Delež tistih, ki bi ocenili_e, da se torej učijo le v šoli, izven nje pa ne, je majhen. Mladi se zavedajo, da se lahko učijo tudi neformalno, izven klasičnih učilnic.

Kje izven šol in fakultet mladi pridobivajo znanje?

Največ anketirancev_k je odgovorilo, da se učijo prek praktičnega dela – “prakso” in učenje z izkušnjami prepoznavajo kot najpomembnejši in najpogostejši način učenja izven šole. Temu sledi pridobivanje informacij od družinskih članov, prijateljev in znancev ter hobiji in prostočasne dejavnosti. Pogosto so označili tudi podkaste, knjige in članke ter platformo Youtube in videoposnetke.

Šele nato sledijo družbena omrežja. Mladi jih bolj kot priložnost za učenje razumejo kot zabavo. Še manj odgovorov so imele mladinske izmenjave, prostovoljstvo in spletni tečaji, tečaji, delavnice, seminarji. Najmanj odgovor pa so imele dijaške in študenetske organizacije oziroma sodelovanje v njih.

Umetnost in ustvarjanje, socialne veščine …

Med najpogostejšimi znanji, ki jih pridobivajo neformalno, so mladi našteli umetnost in ustvarjanje ter znanja, ki so povezana s hobiji in interesnimi dejavnostmi. Temu sledijo socialne veščine. Med pogostimi odgovori so bili tudi jeziki, šport in zdrav življenjski slog ter znanja, povezana s smerjo formalnega izobraževaja.

Najmanj odgovorov so prejele digitalne veščine, finančno znanje in duhovne vsebine.

Da si lahko sami izberejo vsebine, ki jih res zanimajo in pri katerih želijo izpopolniti svoje znanje, je tisto glavno, kar mladim pri učenju izven šole najbolj ustreza. Poudarjajo tudi, da je neformalno učenje bolj praktično, učijo pa se lahko kjerkoli in kadarkoli.

Tako jih k neformalnemu učenju največkrat spodbudijo želja po pridobivanju novih veščin, osebni razvoj in radovednost. Poudarili so, da starši ali prijatelji ne vplivajo na to, s čim se bodo ukvarjali izven šole.

So pa mladi tudi priznali, da jim učenje izven šole največkrat otežuje pomanjkanje motivacije. Tri četrtine mladih bi v prihodnosti želelo večkrat sodelovati pri brezplačnih tečajih, delavnicah, projektih in drugih oblikah učenja izven šole.

Česa vse so se neformalno naučili v zadnjem letu?

Osnove španskega jezika.

Socialne veščine, spoznavanje drugih kultur in jezikov, pridobivanje prijateljev, uživljanje v perspektivo drugih ljudi …

Kvačkanje.

Igranje inštumenta.

Obiskovala sem govorno šolo Radia Slovenija.

Kaj bi lahko storile šole, mladinske organizacije ali lokalne skupnosti, da bi mlade še bolj spodbudile k učenju izven klasičnih učilnic?

Spodbujale bi radovednost in ne le pridobivanje dobrih ocen.

Boni, namenjeni seminarjem, delavnicam, knjigam …

Več dostopnosti do informacij in več deljenja izkušenj.

Bolj zanimiva snov s praktičnimi izdelki.

Bolj bi jih morale učiti razmišljati s svojo glavo, omogočiti človeka vredno življenje – da si z delom lahko zagotovijo toliko sredstev, da si ustvarijo normalne življenjske pogoje.

In še odgovor na vprašanje, ki ga je nekdo zapisal v anketi. Kje je največ možnosti, da se vključiš v Erasmus plus izmenjavo, ki ni povezana s tvojo fakulteto?

Verjetno ima anketiranec_ka v mislih mladinske izmenjave. Te niso povezane s fakultetami, tistim izmenjavam pravimo študijske.

Mladinske izmenjave pripravljajo mladinske organizacije, organizacije, ki delajo z mladimi in mladinski centri. Gre za največ dvotedenske obiske v tujini. Ponavadi je določena neka osrednja tema, na podlagi katere sodeluječe organizacije pripravijo program z delavnicami, diskusijami, obiski institucij, zabavnimi dejavnostmi. Na voljo je tudi prosti čas za druženje, spoznavanje med seboj, sprehajanje po mestu.

Najbolje je, da pobrskaš med organizacijami na spletnem mestu mlad.si. Med njimi jih večina organizira mladinske izmenjave ali pa vsaj pozna podobno organizacijo, ki sodeluje pri pripravi izmenjav. Mogoče je najbolje, da pišeš tisti najbližji organizaciji s seznama v tvojem kraju in vprašaš o izmenjavah.

Na mlad.si lahko pobrskaš tudi med prispevki o mladinskih izmenjavah. Gre za poročila oziroma reportaže z mladinskih izmenjav.

Spodaj pa prilagamo še nekaj povezav do informacij o mladinskih izmenjavah oziroma mednarodnih mobilnostih:

• Mladinske izmenjave – Movit
• Movit
• Področje mladine