V Celjskem mladinskem centru (MCC) so mladi v okviru evropskega projekta Get the Net 2026 pokazali, da se aktivno državljanstvo ne začne nujno v političnih institucijah, temveč tudi v učilnici, na odru, za omizjem pub kviza ali ob ustvarjanju ulične umetnosti. Z 11 aktivnostmi, več kot 200 evidentiranimi udeležbami in visoko spletno vidnostjo ter dosegom so evropske vrednote povezali z vsakdanjimi izzivi mladih.

11 aktivnosti, številne priložnosti za sodelovanje

Od maja do oktobra 2026 so v Celjskem mladinskem centru v okviru projekta Get the Net izvedli 11 raznolikih aktivnosti, namenjenih spodbujanju demokratične participacije, digitalne pismenosti, socialne vključenosti, okoljske odgovornosti in medkulturnega dialoga.

Namesto enotnega pristopa so izbrali različne metode neformalnega izobraževanja, prilagojene interesom in potrebam mladih. Od simulacije mladinskega parlamenta, delavnic o dezinformacijah in podnebnih spremembah do stand-up nastopa, pub kviza in ustvarjalnih aktivnosti v javnem prostoru.

Osrednje vodilo je bilo preprosto: mladim niso želeli zgolj govoriti o participaciji, temveč jim omogočiti, da jo tudi izkusijo.

V aktivnosti so se vključevali dijaki, mladi odrasli, prostovoljci in drugi udeleženci, ki so skozi razprave, sodelovalno učenje in praktične izzive raziskovali svojo vlogo v lokalni skupnosti in širši evropski družbi.

Od razumevanja demokracije do neposrednega dialoga z odločevalci

Eden izmed osrednjih poudarkov projekta je bila krepitev demokratične participacije mladih.

Na lokalnem mladinskem parlamentu, ki je potekal 29. maja in vključil 18 udeležencev, so mladi skozi simulacijo demokratičnih postopkov spoznavali procese odločanja, argumentiranja in iskanja skupnih rešitev. Pri tem niso bili zgolj poslušalci, temveč so prevzeli aktivne vloge, zastopali stališča in sodelovali v razpravah.

Posebno priložnost za razumevanje demokracije v praksi je predstavljal tudi obisk predsedniške palače 25. avgusta, kjer je 19 mladih sodelovalo v neposrednem dialogu s predsednico Republike Slovenije.

Takšni dogodki zmanjšujejo razdaljo med mladimi in institucijami ter jim omogočajo, da demokratične procese spoznavajo skozi neposredno izkušnjo.

Pomemben rezultat ni bilo zgolj pridobljeno znanje o demokratičnih institucijah, temveč tudi ustvarjanje prostora, v katerem lahko mladi oblikujejo vprašanja, izražajo stališča in razvijajo samozavest za sodelovanje v javnem življenju.

Ena izmed udeleženk je povedala, da ji je največ pomenilo, da je imela priložnost predsednici postaviti svoje vprašanje in se s tem neposredno vključiti v dialog ter izkusiti demokracijo ter aktivno državljanstvo v praksi.

»Všeč mi je bilo, da sem lahko predsednici zastavila vprašanje in da sem se počutila slišano.«

Digitalna pismenost: od prepoznavanja dezinformacij do oblikovanja lastnih kampanj

V času, ko digitalna okolja pomembno oblikujejo javno mnenje, je sposobnost kritičnega presojanja informacij eden ključnih pogojev za odgovorno državljanstvo.

Na delavnici Dezinformacije in demokracija, ki je 15. junija združila 22 udeležencev, so mladi razvijali veščine prepoznavanja zavajajočih vsebin, preverjanja dejstev ter kritičnega vrednotenja informacij.

Temu je sledila delavnica digitalnega kampanjskega delovanja 1. julija, na kateri je 19 mladih raziskovalo, kako lahko družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje zagovorništva in družbenih sprememb.

Udeleženci so oblikovali osnutke zagovorniških objav ter razmišljali o tem, kako jasno, odgovorno in učinkovito komunicirati družbeno pomembna sporočila.

Aktivnosti so digitalno pismenost povezale z aktivno participacijo: od vprašanja, ali določeni informaciji lahko zaupamo, do vprašanja, kako lahko sami ustvarjamo kakovostne in odgovorne vsebine.

Od podnebne ozaveščenosti do idej za bolj zeleno Celje

Podnebne spremembe so pogosto predstavljene kot globalen problem, na katerega posameznik nima velikega vpliva. V okviru projekta Get the Net smo to perspektivo obrnili.

Na delavnici Podnebna freska, ki je 15. maja potekala na I. Gimnaziji v Celju, je 10 dijakov raziskovalo vzroke in posledice podnebnih sprememb ter njihovo povezanost z vsakdanjim življenjem.

Po skupinskem raziskovanju podnebnih procesov so razmišljali predvsem o konkretnih spremembah v lokalnem okolju. Med predlogi so izpostavili več zelenih površin, boljše pogoje za kolesarjenje in hojo, zmanjševanje odpadkov, trajnostne šolske prakse ter večjo vključenost mladih v oblikovanje okoljskih rešitev.

Delavnica je tako povezala okoljsko izobraževanje z državljansko odgovornostjo in lokalnim delovanjem.

Njen najpomembnejši rezultat je bil premik od razumevanja podnebnega problema k oblikovanju predlogov, s katerimi lahko mladi prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti svojega mesta.

Vključevanje ni samo načelo, ampak praksa

Pomemben del projekta je bil namenjen razumevanju ovir, zaradi katerih nekateri mladi težje sodelujejo v družbenem življenju.

Na delavnici Odpravljanje ovir, ki je 3. junija vključila 15 udeležencev, so mladi skozi interaktivne metode raziskovali neenakosti, privilegije in različne izkušnje družbene izključenosti.

Z mapiranjem ovir in metodo sprehoda privilegijev so razmišljali o tem, kako socialne, ekonomske in druge okoliščine vplivajo na možnosti posameznika za sodelovanje.

Teme vključevanja in družbene odpornosti so se nadaljevale na laboratorijih odpornosti 24. in 26. avgusta, ki sta skupaj zajela 11 udeležb. Skozi pogovore, izmenjavo osebnih izkušenj in dialog s strokovnjaki so mladi raziskovali solidarnost, odzivanje na družbene izzive ter pomen medsebojne podpore.

Obe aktivnosti sta odprli prostor za razumevanje različnih življenjskih okoliščin in pokazali, da resnično vključujoča skupnost nastaja takrat, ko različni glasovi dobijo možnost sodelovanja.

Mlad udeleženec laboratorija odpornosti je delil zanimivo refleksijo: “Mislim, da je zelo pomembno, da znamo mladi prisluhniti različnim izkušnjam in zgodbam in ne soditi vnaprej.”

To spoznanje lahko razširimo in obogatimo še s citatom ene izmed udeleženk laboratorija odpornosti, ki pravi: “Menim, da nimajo vsi mladi enakih možnosti, odgovornost vseh nas pa je, da jih poskusimo čim bolj izenačiti.”

Tudi humor, kultura in pub kviz so lahko orodja participacije

Eden zanimivejših vidikov projekta je bila uporaba neformalnih, zabavnih in kulturnih formatov za odpiranje družbenih tem.

23. maja so s pub kvizom o aktivnem državljanstvu 24 mladim približali evropske vrednote, trajnost in možnosti mladinskega sodelovanja. Kviz je pokazal, da lahko sproščeno druženje postane priložnost za učenje, kritično razmišljanje in izmenjavo mnenj.

Največ udeležencev posamezne aktivnosti je pritegnil medkulturni stand-up 31. julija, ki je združil 63 obiskovalcev. Humor je ponudil drugačen pristop k razumevanju kulturnih razlik, stereotipov in sobivanja v raznoliki družbi.

Na delavnici Kultura in demokratični dialog 13. avgusta je 14 udeležencev nadalje raziskovalo povezanost kulturnega izražanja, evropskih vrednot in demokratične participacije.

Projekt smo 17. oktobra zaključili z diseminacijskim dogodkom, ki je združil ulično umetnost, predstavitev projektnih aktivnosti in skupnostno druženje ter pritegnil 39 udeležencev.

Prav ti dogodki so pokazali, da za spodbujanje aktivnega državljanstva ni nujno uporabljati formalnega jezika politike. Humor, kultura, ustvarjalnost in druženje so lahko dostopna izhodišča za pogovor o temah, ki zadevajo celotno družbo.

Get the Net 2026 v številkah

V šestih mesecih izvajanja so v MCC-ju zabeležili naslednje rezultate:

Toda številke so samo del zgodbe.

Vpliv projekta se kaže predvsem v ustvarjenih priložnostih za sodelovanje, pridobivanju praktičnih državljanskih in digitalnih veščin ter povezovanju mladih z družbenimi vprašanji, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.

Projekt je omogočil, da so mladi demokracijo preizkusili v simuliranih in resničnih dialogih, digitalna orodja uporabili za oblikovanje zagovorniških sporočil, razmišljali o trajnostnih spremembah v svojem mestu ter skozi osebne zgodbe spoznavali pomen vključevanja in solidarnosti.

Od posameznih dogodkov do dolgoročnejše participacije

Eden pomembnih izzivov mladinskega dela je, kako mladim omogočiti, da izkušnje z delavnic in dogodkov prenesejo v svoje vsakdanje življenje, hkrati pa zagotoviti, da so priložnosti za sodelovanje dostopne tudi tistim, ki se zaradi različnih ovir redkeje vključujejo v družbeno dogajanje.

Get the Net 2026 je ponudil različne vstopne točke v aktivno državljanstvo. Nekateri mladi so se prvič srečali s procesi demokratičnega odločanja, drugi so razvijali digitalne in komunikacijske veščine, tretji so skozi ustvarjalnost in skupinsko delo raziskovali možnosti za pozitivne spremembe.

Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju mladih z manj priložnostmi, ki so predstavljali pomemben del udeležencev projekta. Med njimi so evidentirali 47 oseb, ki se soočajo z različnimi ovirami pri vključevanju v družbeno življenje. Najpogostejše so bile socialne ovire in ovire, povezane s kulturnimi razlikami, sledile pa so geografske ovire, ovire zaradi diskriminacije ter zdravstvene in ekonomske ovire.

Ti podatki potrjujejo pomen dostopnih, raznolikih in vključujočih pristopov k mladinskemu delu. S kombinacijo neformalnega izobraževanja, ustvarjalnih aktivnosti, skupinskih razprav in neposrednega dialoga se tako ustvarja prostor, v katerem lahko sodelujejo mladi z različnimi življenjskimi izkušnjami, potrebami in izhodišči. Vključevanje tako ni bilo zgolj ena izmed tem projekta, temveč pomembno vodilo njegovega izvajanja. Za MCC projekt predstavlja tudi nadaljevanje dolgoletnega dela na področju aktivnega državljanstva, vključevanja, digitalne pismenosti in sodelovanja mladih z lokalnimi odločevalci.

Najpomembnejše sporočilo projekta Get the Net je, da participacija ni rezervirana za tiste, ki že poznajo politične procese ali so aktivni v mladinskih organizacijah. Začne se lahko z vprašanjem na delavnici, idejo za bolj zeleno mesto, pogovorom o stereotipih ali prvo javno izraženim mnenjem.

In prav ustvarjanje takšnih priložnosti za vse mlade, ne glede na njihove osebne okoliščine, je eden ključnih korakov k bolj vključujoči, demokratični in povezani družbi.

O projektu Get the Net 2026

Get the Net 2026 je evropski projekt v okviru programa Erasmus+, Civil Society Cooperation in the field of Youth, ki povezuje mladinske organizacije iz 11 evropskih držav. Namen projekta je krepitev aktivnega državljanstva, demokratične participacije, socialnega vključevanja, digitalnih kompetenc, okoljske odgovornosti in evropskega sodelovanja med mladimi.

Projekt koordinira organizacija You in Europe iz Grčije, Celjski mladinski center pa sodeluje kot član evropske mreže in izvajalec lokalnih aktivnosti v Sloveniji.

Projekt Get the Net 2026 sofinancira Evropska unija.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Evropska unija in EACEA zanje ne odgovarjata.

Številka projekta: 101313875