Mirko Vorkapić: Mladi potrebujeje hobije, a tudi odgovornosti in strukturo

Mirko Vorkapić je Novomeščan, ki ga težko opredelimo zgolj z enim poklicem ali vlogo. Je novinar, raper, ki ustvarja pod umetniškim imenom Mirko Grozny, ter trener tajskega boksa. Svojo ustvarjalnost izraža tako skozi glasbo kot novinarsko delo, šport pa ostaja pomemben del njegovega življenja. Kot mentor sodeluje tudi pri projektu Mladi Rapetek, kjer mladim približuje rap, glasbeno ustvarjanje in izražanje skozi besedo. Njegova raznolika pot združuje različne svetove, poglede in izkušnje, ki jih povezujejo radovednost, vztrajnost in kritično razmišljanje.
Vas je rap zanimal že v mladosti? Kaj vas pri njem še zdaj najbolj navdušuje?
Seveda. Prvič sem prišel v stik z rapom pri petih ali šestih letih, ko smo na ulici poslušali pesmi zagrebške skupine E.T. Nas fante je najbolj navduševal del, kjer moška člana skupine rapata. Radi smo ju oponašali, tako da smo si nadevali očala in nosili obrnjene kape s šiltom ter seveda poskušali rapati besedila v angleščini, ki je takrat še nismo poznali. Ko smo dobili satelitske antene, smo prvič gledali MTV in ugotovili, da je to žanr, ki prihaja iz ameriških sosesk in ki ga večinoma izvajajo temnopolti. To mi je nato dalo drugo perspektivo, ki sem jo začel raziskovati, pri tem pa so mi pomagali starejši fantje z ulice, ki so bolje razumeli, kaj se pravzaprav s to glasbo dogaja in kakšna so sporočila.
Pri rapu me najbolj navdušuje njegova neposrednost, neizprosnost, uporništvo in kadar je socialno-realističen, kadar nudi nefiltriran prikaz življenja, brez olepšav in politične korektnosti.
Pri svojem ustvarjanju prepletate osebne izkušnje, družbene teme in kritičen pogled na svet. Je idej, iz katerih potem nastajajo raperska besedila, dandanes glede na globalno sliko vse več?
Težko rečem. Če govorim za sebe, se mi zdi, da mi jih res redko zmanjka. Vedno poskušam najti kakšno “špranjo”, skozi katero še nisem šel, najdem zorni kot, skozi katerega še nisem pogledal. Vedno sem v iskanju tega. Če denimo napišem stih ali pesem, ki me ne navduši, ga oziroma jo zavržem. Navduši pa me lahko samo nekaj novega, drugačnega.
V globalnem smislu pa se mi zdi, da – vsaj v okviru popularnejših izdaj – ni tega. V izobilju izbir vsi prisegajo na preverjeno linijo ali pa se kvečjemu spopadajo okrog nje. Redko zasledim, da bi kdo pogledal onkraj tega in to se pozna potem tudi v reprskih stilih in izvirnosti. Prav tako se mi zdi, da množični mediji in družbena omrežja ter njihovi algoritmi močno in krepko preveč vplivajo na raperska besedila. Redko zasledim avtonomne misli in ideje. Zelo pogosto gre za pozicije in misli, ki sem jih pred tem slišal pri kakšnem politiku, komentatorju ali pa v nekem podkastu in objavi na družbenem omrežju. To je zaskrbljujoče.
Mladi Rapetek mladim omogoča, da svoje ideje in občutke izrazijo skozi rap. Kaj ste se vi v vseh teh letih sodelovanja pri natečaju naučili od mladih ustvarjalcev?
Zelo veliko. Imel sem stik z mlajšimi generacijami. Videl in slišal sem lahko, kako razmišljajo, kaj jih veseli, kaj jezi, česa jim primanjkuje. To so neprecenljive stvari. Mislim, da moramo biti vsi ljudje v stiku z različnimi generacijami, posebej mlajšimi: najhuje, kar se ti lahko zgodi, je, da zapadeš v ignoranco, kjer neko generacijo ali skupino ljudi obravnavaš zgolj skozi svoja “očala”, ne da bi si včasih nadel njihova in videl, kako je svet lahko drugačen. Tudi če se z nečim ne strinjaš, je pomembno, da to razumeš. To je lekcija, ki sem se je na nek način učil, ko sem bil še športnik in tekmovalec. Trener nas je učil, da, tudi če nekaterih tehnik ne bomo nikoli uporabljali, je pomembno, da jih razumemo, ker je to dobro za nas.
V enem izmed podkastov ste povedali, da je rap vaš ventil. Je pomembno, da imajo mladi hobije, dejavnosti in osebe, ob katerih se lahko sprostijo? Pritiskov je vendarle vse več …
Absolutno je pomembno, da jih imajo. Ampak ne samo hobijev, pač pa tudi zadolžitev in struktur. Vedno, še posebej pa v mladih letih, je to zelo pomembno. Človek, ki nima kaj početi, lahko postane destruktiven. Rap je dober “ventil” za sproščanje različnih emocij, tudi uničujočih. Ni pa, po mojem mnenju, pomembno zgolj to, da se mladi sproščajo, ampak tudi, da sprejmejo neko vrsto letom primerne odgovornosti in v tem najdejo zadovoljstvo in ponos.
Rap je lahko tudi način, kako mladi spregovorijo o temah, o katerih se jim je sicer težko pogovarjati. Se vam zdi, da ima umetnost pri mladih posebno vlogo pri izražanju njihovega pogleda na svet?
Brez dvoma. Pri vseh generacijah, vendar zagotovo so tukaj mladi tisti, ki imajo na voljo največ prostora in časa za ustvarjanje. Zato jih, vedno kadar imam priložnost, spodbujam k temu, da umetnost uporabijo kot orodje in orožje.
Ste tudi zelo družbeno aktivni in angažirani. Bi se strinjali, da na mladih svet stoji, da ga lahko oni spremenijo. Je to danes še mogoče?
Mislim, da svet stoji na vseh. Vsak z zavedanjem o sebi lahko prispeva k spremembam, od najmlajših do najstarejših. Imajo pa pri tem mladi vsekakor prednost, ker so polni zanosa, energije, želje, vizij in upanja. To bo vedno ostal ogromen potencial. Mlade si predstavljam kot jedrski reaktor sprememb. Vprašanje je samo, kdo z njim upravlja … In tukaj pridemo do nekaterih stvari, ki sem jih omenil v enem od prejšnjih odgovorov. Čeprav se nam na prvo žogo morda ne zdi, pa je, če pogledamo dobro in pozorno, nadzor nad našimi mislimi, večji kot kdajkoli v zgodovini. Nekoč so obstajali sistemi, ki so posameznika omejevali v izbirah, vendar nikoli niso uspeli zasužnjiti idej in misli. Danes se bojim, da jim uspeva prav to.
Ste imeli pri rapu kakšnega mentorja? Kako pomembno se vam zdi mentorstvo v mladosti?
Na žalost nisem imel. Bil sem popolni samouk. Učil sem se tako, da sem poslušal druge raperje in preučeval njihov slog. Nikoli pa nisem imel nekoga, ki bi mi dajal tehnične ali pa vsebinske napotke. Pri 17 letih sem odkril forum rapdvoboji.com ter kasneje monkibo.com in tam na podlagi izmenjave mnenj spoznal nekatere stvari. Zagotovo bi napredoval precej hitreje, če bi imel nekoga, ki bi me usmerjal v tistih letih. Zato se mi zdi mentorstvo izjemno pomembno. Dovolj je, da ti mentor pokaže smer oziroma da ti olajša stopanje v smeri, ki si si jo zadal sam.
Predstavljamo si, da si nekdo od mladih želi postati umetnik. Kaj bi mu svetovali?
Naj bo zvest svojim načelom, naj od njih ne odstopa in naj ga ne bo sram svojih misli in idej. Če uspe, pa naj ne pozabi svojega izvora in naj ne bo le “zvezda”, ampak tudi vzornik drugim.
Mladi danes informacije prejemajo z vseh strani – od novičarskih portalov do TikToka. Kaj bi po vašem mnenju morali mladi znati prepoznati, preden neki informaciji verjamejo ali jo delijo naprej?
Morali bi se čimprej naučiti veščin preverjanja informacij. To pomeni: če nekaj slišiš ali vidiš in se ti zdi zanimivo, to informacijo preveriš (pri drugih spletnih virih ali pri ljudeh, ki jim zaupaš), preden jo objaviš in deliš naprej. Dezinformacije in lažne novice niso nič novega, prav tako niso nekaj, kar prihaja le z ene strani. Gre za orodja političnega, družbenega, kulturnega in celo poslovnega boja, ki se uporabljajo od pamtiveka. Uporabljajo jih vse strani, ki so udeležene v teh bojih. Vsak od nas mora paziti, da ne postane njihovo orodje, če je to le možno.
Kako pomembno je, da mladi poleg tega, da znajo uporabljati medije, razumejo tudi, kako mediji in družbena omrežja vplivajo na njihovo razmišljanje in pogled na svet?.
Menim, da vzgoja o medijih ne bi bila odveč na neki točki osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja. Treba je razumeti medijski ustroj in položaj občil za množično komuniciranje tako skozi zgodovino kot danes. Za medije pravijo, da so ali smo četrta veja oblasti, pri tem pa se navadno misli le na to, da izvajamo kritični nadzor nad ostalimi tremi vejami, le redko pa si kdo upa reči, da mediji lahko tudi legitimirajo oblast, sistem in njegovo represijo. Tako da je tudi na medije in družbena omrežja, predvsem pa njihovo lastniško strukturo, potrebno gledati zelo kritično.