“Septembra lani me je skrbelo, kakšno bo moje življenje v naslednjem letu, kaj bom počel, kje bom. Tovrstne misli se ti porodijo, ko imaš 30 let in imaš še vedno veliko želja, ki si jih želiš izpolniti. Dobil sem ponudbo za službo v Lizboni, a sem se odločil, da jo zavrnem. Na prednostno mesto sem postavil Evropsko solidarnostno enoto (ESE), saj ESE prostovoljstvo lahko opravljaš le enkrat v življenju, in sicer do 30. leta. Glede na to, da že imam 30 let, je bila to moja zadnja priložnost. Edino, kar sem vedel, je, da želim zapustiti svojo državo, Grčijo.” 

S temi besedami začne Avraam Vrohidis svoj opis prostovoljske izkušnje pri društvu Parada Ponosa (društvo v nadaljevanju). Pravi, da je v društvu našel najboljše delovno okolje, kar si jih je lahko zamislil oziroma je celo preseglo njegova pričakovanja. Avram pravi tudi, da se počuti varno in je vesel, da se lahko dobro počuti med sodelavci_kami, ki si vzamejo čas, da prisluhnejo njegovim idejam, dajo mu prostor, da je bolj kreativen in produktiven, naučile_i so ga novih orodij in praks, s pomočjo katerih so njegove ideje zaživele, in nenazadnje, zaupajo mu.

V opisu svojih izkušenj pove tudi, kako gleda na Slovenijo, kaj vse je in še počne pri društvu in svoj pogled na prostovoljstvo.

Celotno Avraamovo izkušnjo lahko preberete tukaj. 

Vir in foto. Društvo Parada Ponosa